89. člen ZDen

Kolikor je parcela v delu vhod v garaže (kot izhaja iz izreka), bi lahko šlo za funkcionalno zemljišče k garaži, kar je treba urediti v ustreznem postopku, da bi se na ta status kot oviro za vrnitev v naravi lahko organ uprl. V kolikor pa gre za parkirišče, pa se tudi to, ne glede na to, ali je divje, zgrajeno brez gradbenega dovoljenja, neurejeno, asfaltirano ali makadamsko, šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi, če gre za površine, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (2. člen in drugi odstavek 3. člena ZSZ). Če je organ menil, da gre pri obravnavanih nepremičninah za kompleks oz. del kompleksa, kar bi pomenilo oviro iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, bi moral natančno pojasniti, kaj v obravnavanem primeru predstavlja kompleks, navesti lastnosti (razloge), zakaj pomeni sklop parcel kompleks (njihovo funkcionalno povezanost), (razlog lahko izhaja tudi iz prostorskega akta) in zakaj meni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj bistvene okrnjenosti prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin, ki je po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pogoj za uporabo te določbe.

Kot se je izrekla že sodna praksa in kot izhaja tudi iz citiranega 51. člena ZDen, v postopku denacionalizacije pri določanju zavezanca res ni odločilno zgolj stanje v zemljiški knjigi. V času družbene lastnine namreč vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. Potrebno je ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet tega postopka, pri čemer je odločilno stanje v času vračanja. Zgolj oseba, ki ima nepremičnino v svojem premoženju v času vračanja, jo namreč lahko vrne. Prav tako ni izključeno, da v postopku nastopata dva zavezanca tj. zemljiškoknjižni lastnik in oseba, ki je na podlagi pravnega naslova uporabnik nepremičnine. 88. člen ZDen specialna določba, po kateri je nično vsako razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja po določbah ZDen dolžnost vrnitve in ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev, ne glede na to, ali gre za razpolaganje med denacionalizacijskim zavezancem in njegovim sopogodbenikom, ali kom drugim. Glede na pravne učinke izvzetja stvari iz pravnega prometa je tako prepoved razpolaganja iz 88

Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen. Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.

Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ opraviti preizkus sorazmernosti med vložkom zasebnega kapitala in vrednostjo premoženja, ki je predmet denacionalizacije, pri čemer mora preizkus obsegati poleg kvantitativnega tudi kvalitativni test sorazmernosti posega v pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca na eni strani ter zasebnih vlagateljev na drugi strani. V okviru navedenega kvantitativnega testa bo organ moral ugotoviti vrednost lastninskega vložka na eni strani in vrednost celotnega podržavljenega premoženja (ki je predmet denac

Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil četrti odstavek 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-72/93, le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo le-te v last in posest. Kolikor prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi, da je v zadevi podan dejanski stan iz 89. člena ZDen, se 89. člen ZDen lahko uporablja tudi za primere, ko je nepremičnina ali drugo premoženje, ki se je nahajalo v družbeni pravni osebi, na podlagi takih aktov ali poslov prešlo v premoženje pravne osebe v mešani lastnini; tudi v takih primerih se lahko na podlagi 89. člena ZDen, kljub četrtem odstavku 16. člena ZDen, zahteva izročitev nepremičnine oziroma premoženja v naravi od pravne osebe v mešani lastnini, ki je v času odloč

Tudi če posamezne okoliščine lahko kažejo na določene nepravilnosti, to še ne pomeni, da je bilo odločanje državnih organov in ravnanje prvih zasebnih lastnikov podržavljenega premoženja špekulativno, torej usmerjeno v to, da podržavljeno premoženje na nepraven način preide v zasebno lastnino določenih oseb in se prvotnim lastnikom onemoči, da se jim vrne.

Dobra vera pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami ne konvalidira pravnega posla.

Prehod podržavljenega premoženja v last fizične osebe na podlagi odločbe o arondaciji, ob ugotovitvi, da je bila odločba izdana v skladu s takrat veljavnim zakonom, ni špekulativen pravni akt v smislu določbe 89. člena ZDen.

Razlage kaj so bagatelni lastninski deleži, Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-72/93 z dne 20.4.1995 (Uradni list RS, št. 25/95) ni podalo, je pa v 24. točki te odločbe zapisalo, da izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. Ugotovitev nesorazmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, ki izključuje uporabo 4. odstavka 16. člena ZDen, je po presoji sodišča v tem konkretnem primeru pravilna, saj temelji na strokovnem mnenju izvedenke finančne stroke, ki je pripravila več izračunov, vsi pa izkazujejo, da je zahtevano premoženje denacionalizacijskih upravičencev znatno več vredno kot zasebni lastninski vložek v podjetje.

Izjemo od ureditve, ki bi zavezovala k vračanju sredstev v naravi, pomenijo le primeri, ko se pri obravnavanju posameznega primera posebej izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi.

V skladu s stališčem ustavnega sodišča je uporaba četrtega odstavka 16. člena ZDen izključena, če se ugotovi, da je lastninski vložek v mešanem podjetju v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga sicer bilo mogoče vrniti v naravi. Pripis, da to velja zlasti, če gre za bagatelne lastninske deleže, ni mogoče razumeti tako, da mora hkrati biti ugotovljena bagatelnost lastninskih deležev v smislu razmerja med zasebnim in družbenim kapitalom v mešanem podjetju, saj tako razlago logično izključuje odločitev ustavnega sodišča, ki je za primere tega nesorazmerja določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen že razveljavilo. Določba četrtega odstavka 16. člena ZDen se ne uporablja tudi v primerih, ko se izkaže, da je lastninski vložek v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi.

ZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.

Zavezanec za vrnitev nacionaliziranega premoženja na podlagi določb 89. člena ZDen ne more biti fizična oseba, ki je premoženje pridobila od zasebnopravne osebe (društva), čeprav jo je ta (morda na nezakonit način) pridobila iz družbene lastnine.

Odločanje o tem ali je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov, predstavlja premoženjski spor in je zato revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

88. čl. ZDen od uveljavitve zakona prepoveduje razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve. Namen tega določila je torej začasna ustavitev prometa s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Razpolaganje v smislu navedenega določila, za katerega zakon tudi predvideva ničnostno sankcijo, pa pomeni sklenitev pogodbe, ki ustvarja med pogodbenima strankama določene pravice in obveznosti (med drugim obveznost izročitve predmeta prodaje tako, da bo kupec na njem pridobil lastninsko pravico - 1. odst. 454. čl. ZOR). Takšnega razpolaganja ne pomeni zgolj realizacija že prej veljavno sklenjene pogodbe. Kasnejše ravnanje pogodbenih strank na veljavnost pogodbe nima vpliva: tako je bila kupnina plačana v 60 dneh v skladu z določilom 119. čl. SZ, prijava pogodbe davčnemu organu zaradi odmere davka in overovitev podpisa prodajalca pa prav tako nista pogoj za njeno veljavnost, temveč pomenita le realizacijo zahtev javnopravnega značaja in zahtev, ki jih mora izpolnjevati listina, da bo mogoč na njeni podlagi tudi ustrezen vpis v zemljiško knjigo - gre

Na podlagi prvega odstavka 89. člena ZDen ni mogoče zahtevati razveljavitve špekulativnega in fiktivnega pravnega posla. Za tožnikov uspeh v pravdi pa tudi ne bi mogle zadostovati zgolj splošne okoliščine po prvem odstavku 89. člena ZDen, čeprav bi bile točno takšne, kot jih tožnik zatrjuje, in četudi bi (zgolj hipotetično) dopustili možnost, da ta zakonska določba daje podlago za tožbeni zahtevek, kakršnega je tožnik postavil.

1. Pogoj za uveljavljanje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe po 72/2 členu ZDEN je, da je premoženje vrnjeno v naravi. 2. Denacionalizacijski zavezanec je odškodninsko zavezan za svoje nedopustno ravnanje, četudi je imelo to ravnanje za posledico izdajo sodbe zaradi izostanka.

Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je primarno pravilna že iz razloga, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila pogodba o prodaji z dne 15.6.1989 špekulativen oziroma fiktiven pravni posel, zato uveljavlja njegovo razveljavitev. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o denacionaliaciji (Ur.l. RS š. 27/91 - 66/2000, v nadaljevanju ZDEN) je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za nacionalizacijo lastnik tega premoženja, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. ZDEN ni določil, da je treba špekulativen oziroma fiktiven pravni posel in akt razveljaviti. V izrek odločbe je treba vnesti le, kdo je v konkretnem primeru denacionalizacijski zavezanec in do kakšne oblike vračanja je upravičen denacionalizacijski upravičenec. Ker zatrjevane okoliščine iz 1. odstavka 89. člena ZDEN ne utemeljujejo neveljavnosti pogodbe o prodaji z dne 15.6.1989, tožeča stranka pa kakšne druge dejanske podlage izpodbojne tožbe ni zatrjevala, je njena

Če upravičenci v roku iz 11. člena ZLPP (7.6.1993), ki je materialni prekluzivni rok, niso vložili predloga za izdajo začasne odredbe, se je lahko podjetje lastninsko preoblikovalo v skladu z zakonom, upravičenec pa je upravičen le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije (2. odstavek 15. člena ZLPP).

Denacionalizacijski upravičenec ima pravni interes na ugotavljanju ničnosti prodajne pogodbe, s katero je denacionalizacijski zavezanec prodal nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije fizični osebi v nasprotju z določbo 8. člena ZPN.