24. člen ZDen

Predlog se zavrne.

Toženka je imela z denacionalizacijskim zavezancem sklenjen dogovor o brezplačni uporabi prostorov dvorca ... S tem ko je s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji odpadla podlaga za toženkino brezplačno uporabo prostorov dvorca, je nastala tudi njena obveznost prepustiti njihovo posest tožnikom kot (novim) lastnikom. Hkrati je bil izpolnitveni upravičenec za vrnitev posesti teh prostorov tožnikom tudi denacionalizacijski zavezanec, saj mu je to nalagala denacionalizacijska odločba. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila izpolnitev, ki jo je dne 10. 7. 2007 in dne 24. 10. 2007 ponudil denacionalizacijski zavezanec, nepravilna. Tožniki bi se zato morali odzvati na njegovi vabili. Ker tega niso storili, je nastopil položaj upniške zamude tudi v razmerju do toženke (drugi odstavek 271. člena, prvi odstavek 300. člena ter 401. člen OZ). Z nastopom upnikove zamude preneha dolžnikova zamuda in preide nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, ki je predmet obveznosti, pri denarnih obveznostih prenehajo teči obresti, upnik v zamudi pa je dolžan povrniti dolžniku tudi škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, ter stro

Posamezni dediči imajo do razdelitve zapuščine oziroma denacionaliziranega premoženja (zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja v konkretnem primeru še ni končan) pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine v dediščinski skupnosti. Zaradi narave tega materialnopravnega razmerja pa morajo tožniki, ki niso (nujno) vsi dediči pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, tožbeni zahtevek oblikovati tako, da je zagotovljena izpolnitev, ki je v korist celotne skupnosti dedičev, tudi tistih, ki se tožbi niso pridružili, ker v konkretnem primeru še niso določeni. Novi lastnik stanovanja (denacionalizacijska upravičenca oziroma po njiju dediči) je v razmerju do najemnika vstopil v pravni položaj prejšnjega lastnika. Za presojo odpovedi konkretnega najemnega razmerja je odločilno, da je šlo za krivdno odpoved zaradi neplačevanja najemnine oziroma nedopustitve vstopa v stanovanje. V takem primeru ključno pravno relevantno dejstvo predstavlja kršitev sklenjene najemne pogodbe.

Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).

Sodišče prve stopnje je štelo, da je po „prenehanju najemne pogodbe“, to je od 23. 11. 2012 (stečaj) do avgusta 2014, ko je tožena stranka prodala svojih 5/6 nepremičnine, zahtevek utemeljen po 198. členu OZ oziroma da je tožena stranka obogatena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima pritožba prav, ko opozarja na 248. člen ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka z enomesečnim odpovednim rokom.

Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Tudi, če bi bila najemna pogodba med pravdnima strankama sklenjena ustno, s konkludentnimi dejanji strank, ne bi bila veljavna, saj ob dejstvu, da toženka ni plačevala nobene najemnine, ni mogoče govoriti niti o izpolnitvi obveznosti v pretežnem delu oziroma o realizaciji pogodbe v pretežnem obsegu (58. člen OZ).

Če se najemnik in najemodajalec o povračilu vlaganj v nepremičnino nista dogovorila s pogodbo, pridejo v poštev pravna pravila o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Premoženjskopravni interes vlagatelja, ki je z vlaganjem svojih sredstev povečal vrednost nepremičnine, je torej zavarovan na obligacijskopravnem področju, ki ga ureja OZ v 190. členu. Že iz zakonske dikcije izhaja obogatitveni pristop, pri katerem ni bistveno, koliko je prikrajšanec vložil, ampak za koliko je okoriščenec z vlaganjem okoriščen. Pravilno je zato stališče nižjih sodišč, da sta od vloženega odšteli strošek amortizacije, ki predstavlja vrednostno izrabo vloženih sredstev v obdobju od njihove vložitve do njene vrnitve, saj je relevantna vrednost nepremičnine ob vrnitvi toženki in ne vrednost samih vlaganj v času, ko so bila ta izvedena. Določilo 88. člena ZDen prepoveduje razpolaganje z nepremičnino, glede katere obstaja možnost vrnitve nacionaliziranega premoženja. Namen navedenega določila je v tem, da bi se denacionalizacijskemu zavezancu preprečila razpolaganja, ki bi lahko vplivala na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja. Razpolaganja v tem smislu se nan

Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev. Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem pos

Na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ tožnik ni upravičen zahtevati plačila vrednosti stanovanja, temveč le tisto, kar je toženki izročil na podlagi nične pogodbe. Predmet izpolnitvenega ravnanja tožnika kot kupca je bilo plačilo kupnine, zato lahko od toženke kondicira le plačano kupnino in zamudne obresti v skladu s 193. členom OZ. Toženka je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe ravnala protipravno oziroma nepošteno, ker jo je sklenila ob zavedanju, da lahko za predmetno stanovanje velja določba 88. člena ZDen, ki je uzakonila absolutno ničnost pravnih poslov. Šteje se, da so denacionalizacijski upravičenci pridobili lastninsko pravico z dokončnostjo odločbe upravnega organa.

Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).

Metod za ugotovitev izgubljene koristi oziroma nadomestila je več, izbira konkretne metode pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Za upoštevanje pretekle sodne prakse in za priznavanje teka zakonskih zamudnih obresti od izdaje sodbe ob sedanji pravni ureditvi in po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS tako ni več pravne podlage. Tek zakonskih zamudnih obresti je lahko odvisen le od trenutka zamude. Toženka je prišla v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti z dnem, ko so nanjo naslovili izvensodno zahtevo oziroma opomin (nikakor pa ne z dnem izročitve nepremičnine).

Glede na to, da vrnitev nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu ne vpliva na najemna razmerja, so tožniki kot njegovi pravni nasledniki vstopili v položaj najemodajalca v obstoječih najemnih pogodbah in jih pogodbena določila o višini najemnine zavezujejo. Uveljavljanje zahtevka za plačilo pogodbene kazni ni pogojeno z uvedbo postopka za izpraznitev po 29. čl. ZPSPP, saj odstopa od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni potrebno sodno uveljavljati.

člena ZDen sicer ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nemožnost uporabe nepremičnine, vendar pa je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi (prvi odstavek 51. člena ZDen) oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Iz delne odločbe o denacionalizaciji z dne 6. 7. 2000, s katero so bile sporne nepremičnine tožnici vrnjene v naravi, izhaja, da sta kot zavezanki za njihovo vrnitev določeni podjetje L. d. d. ter Republika Slovenija. Prvotoženka je namreč postala njihova lastnica z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini 5. 11. 1999. Zato je (poleg podjetja L. d. d. - v likvidaciji) tudi ona zavezanka za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ob upoštevanju, da je mogoče natančno določiti obdobje, ko sta bili ena in druga zavezanka lastnici spornih nepremičnin, se revizija neutemeljeno zavzema za njuno solidarno zavezo za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Ta njuna obveznost je sorazmerna času trajanja vsakokratnega lastništva nepremičnin. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da izdaja d

Ker preidejo pravice in obveznosti najemodajalca na novega lastnika po samem zakonu, sklepanje nove pogodbe ni potrebno. Če novi lastnik sklenitev nove pogodbe zahteva, najemnik pa to odkloni, takšno ravnanje ne more biti podlaga za zaključek, da najemnik od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage.

Določba 88. člena ZDen začasno, v primeru pravočasne vložitve zahteve za denacionalizacijo do zaključka denacionalizacijskega postopka, omejuje promet s premoženjem, glede katerega obstoji zgolj možnost vrnitve.

Ker je bila v sodbah, na katere se sklicuje revidentka, za odločitev podana popolnoma drugačna dejanska in pravna podlaga in se torej z njimi ni odločalo o istem pravnem vprašanju, kot v obravnavani zadevi, o katerem že obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča in s katero je odločitev sodišča prve stopnje skladna, ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Pogodbeni stranki sta z najemno pogodbo z dne 16.6.2000 (priloga A1) trajanje pogodbe uredili v 3. členu s klavzulo, ki se glasi: "Pogodba je sklenjena za določen čas do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji." Takšna ureditev pa vsebinsko pomeni, da sta pogodbeni stranki opredelili, da je trajanje najemnega razmerja odvisno od bodočega negotovega pravnega dejstva, ki po svoji vsebini predstavlja razvezni pogoj in ne določitve časovnega trenutka, ki bo zanesljivo nastopil.

Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.

V primerih vlaganj v podržavljeno nepremičnino najemniki nacionaliziranih stanovanj niso imeli statusa stranke do uveljavitve ZDen-B (2. odstavek 60. člena ZDen), zato je ta zakon za primere že pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkov predvidel vlaganje samostojnih zahtevkov v enoletnem roku, določenem v 24. členu ZDen-B.

Za materialno presojo upravičenosti zahtevka najemnika za povrnitev vlaganj v stanovanje po zakonski določbi 7. odstavka 25. člena ZDen je bistvena ter pravno relevantna ugotovitev o tem, ali se je vrednost stanovanja zaradi vlaganja najemnika kot fizične osebe povečala in ali se je povečala vrednost v denacionalizaciji vrnjene stavbe.