50. člen ZDen

Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanje obresti tudi po dospelosti opravlja s strani države pooblaščena finančna organizacija - SDH, kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d.d. S tem so ovržene trditve predlagateljev, pri katerih vztrajata v pritožbi, da ni več obveznic RS 21 niti finančne organizacije, ki jo je država pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun izvaja naloge v zvezi z izdajo in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti. Če je podlaga za odločanje o vračanju zaplenjenega premoženja ZIKS, ni mogoče obiti specialne ureditve po ZIOOZP. Za določitev odškodnine in obrestovanje obveznic ni mogoče uporabiti druge pravne podlage (ZDen). Čeprav se ureditvi v tem delu deloma razlikujeta, zahteva za uravnoteženje položajev vseh upravičencev do poprave povojnih krivic po presoji Ustavnega sodišča RS ne pomeni popolne izenačitve njihovih položajev glede na različno pravno naravo njihovih zahtevkov. Če se zaplenjeno premoženje vrača kot odškodnina v obveznicah, se vrača v obveznicah, izdanih po ZIOOZP, ki se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1 %,

Plačilo na podlagi 26. člena ZDen je po svoji naravi zgolj doplačilo in tedaj akcesorna obveznost vračilu v naravi; po naravi gre v celoti gledano za naturalni vrnitveni zahtevek. Za plačilo zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine je zavezan tisti, ki je zavezan za vračilo v naravi.

Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Po določbah ZDen lahko denarno odškodnino uveljavljajo samo upravičenci, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki. Republika Slovenija po 48. členu ZDen zagotavlja upravičencu socialno varnost z odkupom obveznic v njihovi nominalni vrednosti, če obstojajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen.

Zahtevo stranke za izplačilo odškodnine za podržavljeno premoženje v denarju oziroma za odkup obveznic SOD-a je treba zavreči, če stranka ni upravičenec do denacionalizacije, saj kot vlagatelj zahteve na more imeti statusa aktivne stranke v tem postopku. Izplačilo odškodnine v denarju lahko zahtevajo le upravičenci, to se tisti, ki jim je bilo premoženje podržavljeno, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki.

Če objekt stoji na eni parceli in mu zemljišče sosednje parcele, na kateri ni nobenega objekta, ni določeno kot funkcionalno zemljišče, se ta sosednja parcela ne šteje v funkcionalno zemljišče objekta v smislu 12. člena Navodila, temveč se za to parcelo določi odškodnina kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.

Odkup obveznic iz 48. člena ZDen lahko uveljavljajo le upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 50. člena ZDen, ne pa tudi njihovi pravni nasledniki.

Utemeljena je revizijska graja, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo prehodne določbe 3. člena ZIKS-G. Ta zakon je pričel veljati 13.2.1998, torej pred pravnomočnostjo delnega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi proti temu sklepu odločalo na seji 23.6.1999, bi moralo upoštevati prehodno določbo in zaradi nje tudi spremenjeno zakonsko ureditev.

V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.

Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.

Če stranka kljub pravilnemu opozorilu organa vztraja pri zahtevku, ki nima podlage v zakonu, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna, stranki pa dana možnost učinkovitega uveljavljanja njenih pravic.

Denacionalizacijski upravičenec lahko uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) se nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.

V postopku za denacionalizacijo premičnin je zavezanec in tako torej nasprotna stranka Slovenski odškodninski sklad, ne pa Republika Slovenija ali občina, ker ne gre za situacijo iz čl. 17/1 ZDEN in tudi ne za situacijo iz čl. 50 ZDEN.