33. člen ZDen

Sodišče v celoti pritrjuje stranki z interesom D., d. d., da iz zahteve C. C. izhaja, da na podlagi 5. člena ZRP predlaga, da naj se ji izroči v upravo premoženje (le) na .... Sodišče ugotavlja, da je organ pri presoji obstoja aktivne legitimacije C. C. za vložitev zahteve po 5. členu ZRP pravilno izhajal iz teleološke metode razlage določbe prvega odstavka 5. člena ZRP. Šele celotno besedilo 5. člena ZRP namreč omogoča, da se določi pravi pomen prvega odstavka, ki določa primere, v katerih so legitimirani za vložitev zahteve za vrnitev premoženja sorodniki lastnika, in sicer je to „v primerih, kjer je nedvomno ugotovljeno, da je lastnik umrl, ter v primerih, kjer se lastnik ni pojavil in zato izroči sodišče na zahtevo imovino v upravo bližnjim sorodnikom. Iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZRP pa izhaja, da se v primeru, da se prijavi istočasno več bližnjih sorodnikov, da se jim premoženje izroči po vrstnem redu in po deležih, po kakršnih bi se jim izročilo v primeru dedovanja, in to po predpisih Občega državljanskega zakonika za primer dedovanja, če se predloži oporoka, pa ima oporočni naslednik prednost ter dalje, da osebe, ki uveljavljajo dedno pravico do takega

Iz določb ZDen ne izhaja, da upravni organ v postopku denacionalizacije odloča tudi o morebitnih bodočih civilnopravnih oziroma stvarnopravnih pravicah oziroma razmerjih med strankami, ki nastanejo po tem, ko je o sami zahtevi za denacionalizacijo že odločeno, razen v kolikor gre za ex lege izbris hipotekarnih bremen, ki so nastala po podržavljenju, oziroma za ex lege oživitev služnosti, o čemer se odloči s samo odločbo o denacionalizaciji (določba 33. člena ZDen), za kar pa v obravnavanem primeru – kot izhaja iz podatkov spisa - ne gre.

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve, je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati denacionalizacije.

Upravni organ je lahko vrnil denacionalizacijski upravičenki v last in posest le tiste dele nepremičnin, ki niso obremenjene s služnostmi, nastalimi s sodno poravnavo, obremenjene dele pa le v last. Organ je bil vezan na sodno poravnavo. Ugovori ničnosti sodne poravnave niso predmet denacionalizacije in upravnega spora.

O oživitvi služnosti bi moral odločati upravni organ v denacionalizacijskem postopku. Omejitev, vpisana v B listu zemljiške knjige, ni služnost.

O zahtevku, s katerim se zahteva izdaja dopolnilne odločbe, je mogoče odločati samo, če je bil isti zahtevek postavljen v prejšnjem končanem postopku denacionalizacije. Upravni organ je odločil o vseh vprašanjih, ki so bili predmet postopka denacionalizacije na zahtevo vlagateljice. Tožeča stranka svojega zahtevka v tem postopku ni postavila, zato o njem ni možna izdaja dopolnilne odločbe.

Po 2. odst. 33. čl. ZDen služnost, izbrisana s podržavljenjem, oživi, v povezavi s 1. odst. 33. čl. ZDen le ob vrnitvi podržavljene stvari, na kateri je pred podržavljenjem obstajala služnost, zato za uvedbo postopka o zahtevi za vrnitev (vzpostavitev) prejšnje služnosti, ne da bi se vračala gospodujoča stvar, ni podlage v ZDen.

R Slovenija po zakonu sicer jamči za hipotekarna bremena, s katerimi so obremenjene nepremičnine, ki se vračajo proste bremen, vendar v ZDen ni podlage, da bi upravni organ lahko v denacionalizacijskem postopku odločal o navedenem jamstvu. Po svoji naravi pa to tudi ni upravna stvar.

Izrek denacionalizacijske odločbe, s katerim se hipotekarnemu upniku nalaga izbris zastavne pravice, ni dopusten. Hipotekarni upnik lahko svojo terjatev uveljavlja na podlagi predpisov o upniško-dolžniških razmerjih, vendar izven denacionalizacijskega postopka po ZDen.

Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo o denacionalizaciji, ker s to odločbo tožena stranka ni odločila in tudi ni bila dolžna odločiti o zastavni pravici tožeče stranke, glede na to, da je tožeča stranka svojo terjatev zavarovala s hipoteko na nepremičnini, ki se vrača po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji.

Bivši lastnik, ki mu je bila nacionalizirana stavba, ne more zahtevati vrnitve te stavbe, če je na vseh prostorih lastninska pravica fizičnih oseb.

Služnosti, izbrisane s podržavljanjem, oživijo le v primeru vrnitve podržavljenih nepremičnin (1., 2. in 8. člen ZDen).