iuris
§ zakonZakon o denacionalizaciji · ZDen · velja od 7. 12. 1991

30. člen ZDen

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 1. 2001Vse odločbe ↓
  • VSL sodba I Cp 2070/99Višje sodišče v Ljubljani · 2001

    Odškodninske zahtevke zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, to je osnovnih prostorov, za čas od uveljavitve ZDen dalje, imajo denacionalizacijski upravičenci samo proti denacionalizacijskem zavezancem, ne pa proti tretjim, n. pr. najemnikom.

  • VSRS Sodba in sklep II Ips 241/98, II Ips 242/98Vrhovno sodišče RS · 1999

    Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato uspešen izid denacionalizacijskega postopka pomeni, da mu upravičenje do odškodninskega zahtevka gre od trenutka, ko mu to pravico daje zakon sam, torej od dneva uveljavitve zakona. Eden od elementov za ugotavljanje koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju, je lahko najemnina, kot sta jo ugotovili obe nižji sodišči, ni pa to edini element. Ta najemnina ne bi v celoti ostala upravičencu, saj bi imel v zvezi z uporabo oziroma upravljanjem nepremičnine tudi določene stroške, ki jih je potrebno odšteti. Zato je treba najemnino zmanjšati za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih ob normalnem teku stvari moral upravičenec

  • VSRS Sodba U 639/93-6Vrhovno sodišče RS · 1995

    Vrednost poslovnih prostorov se po podržavljenju ni bistveno povečala (25/I. člen v zvezi z 72/I. členom ZDen), ker je razlika v vrednosti pod 30%. Kolikor zavezanec za izročitev premoženja ne ugovarja v postopku na prvi stopnji pravilnosti cenitve sodne cenilke oz. ne zahteva ponovne ocenitve po drugem sodnem cenilcu ter ne predloži sam drugostopnemu organu tako cenitev, seveda z obrazložitvijo, zakaj je ni predložil že v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 232. člena ZUP), ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim oziroma tožbenim ugovorom, da cenitev ni pravilna.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 7. 2023

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 1. 2001
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSL sodba I Cp 2070/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 1. 2001

    Odškodninske zahtevke zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, to je osnovnih prostorov, za čas od uveljavitve ZDen dalje, imajo denacionalizacijski upravičenci samo proti denacionalizacijskem zavezancem, ne pa proti tretjim, n. pr. najemnikom.

  • VSRS Sodba in sklep II Ips 241/98, II Ips 242/98
    Vrhovno sodišče RS · 15. 4. 1999

    Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato uspešen izid denacionalizacijskega postopka pomeni, da mu upravičenje do odškodninskega zahtevka gre od trenutka, ko mu to pravico daje zakon sam, torej od dneva uveljavitve zakona. Eden od elementov za ugotavljanje koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju, je lahko najemnina, kot sta jo ugotovili obe nižji sodišči, ni pa to edini element. Ta najemnina ne bi v celoti ostala upravičencu, saj bi imel v zvezi z uporabo oziroma upravljanjem nepremičnine tudi določene stroške, ki jih je potrebno odšteti. Zato je treba najemnino zmanjšati za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih ob normalnem teku stvari moral upravičenec

  • VSRS Sodba U 639/93-6
    Vrhovno sodišče RS · 6. 9. 1995

    Vrednost poslovnih prostorov se po podržavljenju ni bistveno povečala (25/I. člen v zvezi z 72/I. členom ZDen), ker je razlika v vrednosti pod 30%. Kolikor zavezanec za izročitev premoženja ne ugovarja v postopku na prvi stopnji pravilnosti cenitve sodne cenilke oz. ne zahteva ponovne ocenitve po drugem sodnem cenilcu ter ne predloži sam drugostopnemu organu tako cenitev, seveda z obrazložitvijo, zakaj je ni predložil že v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 232. člena ZUP), ne more uspeti s pavšalnim pritožbenim oziroma tožbenim ugovorom, da cenitev ni pravilna.

  • VSRS Sodba U 1259/93
    Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 1994

    Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.

  • VSRS Sodba U 1338/93
    Vrhovno sodišče RS · 13. 4. 1994

    V ZDen ni podlage za to, da bi najemnik poslovnega prostora v postopku za denacionalizacijo uveljavljal pravice, ki mu gredo iz najemnega razmerja (najemne pogodbe). Po določbi 24. člena ZDen namreč vrnitev nepremičnin ne vpliva na obstoječa najemna razmerja.