23. člen ZDen
Ne glede na določbo 20. člena tega zakona se šteje, da ni ovire za vrnitev nepremičnine v last in posest, če upravičenec izkaže, da bo zagotovil vlaganja ali druge potrebne pogoje za racionalnejšo in ekonomsko uspešnejšo uporabo nepremičnine.
- VSRS Sodba I Up 1108/2003Vrhovno sodišče RS · 2005
V denacionalizacijskem postopku je eno od odločilnih dejstev ugotovitev upravičenca, kar se ugotavlja iz akta o podržavljenju, ki je javna listina. V denacionalizacijskem postopku se ne presoja pravilnosti oziroma zakonitosti akta o podržavljenju, temveč se na njegovi podlagi vrača podržavljeno premoženje, če so izpolnjeni drugi z ZDen predpisani pogoji. Upravičenec je lastnik premoženja ob podržavljenju, razen v primerih 11. in 12. člena ZDen. Pravno nasledstvo po upravičencu se za fizične osebe ugotavlja po predpisih o dedovanju.
- VSRS Sodba I Up 429/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Po določbi 29. točke 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKS, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, in tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče, je odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen.
- VSRS Sodba I Up 938/2001Vrhovno sodišče RS · 2003
Že dopis Ministrstva za notranje zadeve, v katerem je navedeno, da naj bi bil upravičenec do denacionalizacije pripadnik Štajerske domovinske zveze, verjetno izkazuje, da je bila pozitivna ugotovitvena odločba o njegovem državljanstvu nepravilno izdana. To pa je razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 6. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 1108/2003Vrhovno sodišče RS · 8. 6. 2005
V denacionalizacijskem postopku je eno od odločilnih dejstev ugotovitev upravičenca, kar se ugotavlja iz akta o podržavljenju, ki je javna listina. V denacionalizacijskem postopku se ne presoja pravilnosti oziroma zakonitosti akta o podržavljenju, temveč se na njegovi podlagi vrača podržavljeno premoženje, če so izpolnjeni drugi z ZDen predpisani pogoji. Upravičenec je lastnik premoženja ob podržavljenju, razen v primerih 11. in 12. člena ZDen. Pravno nasledstvo po upravičencu se za fizične osebe ugotavlja po predpisih o dedovanju.
- VSRS Sodba I Up 429/2002Vrhovno sodišče RS · 13. 2. 2003
Po določbi 29. točke 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKS, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, in tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče, je odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen.
- VSRS Sodba I Up 938/2001Vrhovno sodišče RS · 17. 1. 2003
Že dopis Ministrstva za notranje zadeve, v katerem je navedeno, da naj bi bil upravičenec do denacionalizacije pripadnik Štajerske domovinske zveze, verjetno izkazuje, da je bila pozitivna ugotovitvena odločba o njegovem državljanstvu nepravilno izdana. To pa je razlog za obnovo denacionalizacijskega postopka po 4. točki 1. odstavka 23. člena ZDen.
- VSRS Sodba U 512/94-8Vrhovno sodišče RS · 26. 9. 1996
Z elaboratom, iz katerega izhaja, da bo vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka s krediti zgradil nov stanovanjsko poslovni objekt, ki ga bo deloma uporabljal za potrebe svoje družine, deloma pa oddal v najem, ni izkazano, da bo zagotovljena racionalnejša in ekonomsko uspešnejša uporaba nepremičnine, kot jo zagotavlja zavezanec. Če v obstoječih objektih opravlja registrirano dejavnost, zato ni izpolnjen pogoj za vrnitev nepremičnine po določbi 23. člena ZDen.
- VSRS Sodba U 540/93-7Vrhovno sodišče RS · 16. 2. 1995
Vrnitev kmetijskih zemljišč v posest, na katerih so vzpostavljeni trajni nasadi, je odvisna od izteka rodnosti nasada, kar pomeni, da je v vsakem primeru potrebno ugotoviti, kdaj se rodnost nasada izteče in na tej podlagi odločiti o nadaljnji uporabi zemljišča, saj je 10 let zgornja meja, do katere zavezanec sme uporabljati zemljišče.