130. člen SZ
Lastniki prejšnjih družbenih stanovanj, razen lastnik iz 114. člena tega zakona, odvajajo del kupnine, pridobljene na podlagi tega zakona, v Stanovanjski sklad Republike Slovenije v skladu z določbami zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Pred sodno overovitvijo morajo biti poplačane obveznosti do Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in do Slovenskega odškodninskega sklada, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti. Lastnik se lahko odpove pobiranju preostalih obrokov, ki so jih po sklenjeni kupoprodajni pogodbi dolžni plačevati kupci, v korist Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Lastnik lahko vsa ali del stanovanj prenese na republiški ali občinski stanovanjski sklad s posebno pogodbo. Za popust in del kupnine, ki so jo dolžni lastniki odvajati, zmanjša lastnik vrednost družbenega kapitala oziroma vire sredstev in izkaže znesek popusta in odvedenega dela kupnine analitično v aktivi bilance.
- VSC sklep Cp 878/2006Višje sodišče v Celju · 2007
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
- VSRS Sodba III Ips 76/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
V prvem odstavku 99. člena ZOR je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb - njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pravilo drugega odstavka istega člena pride v poštev le pri spornih pogodbenih določilih. Kot taka je treba razumeti le tista določila, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovana, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. Dolžnik lahko pripozna dolg na različne načine. Skupni imenovalec takih ravnanj pa je, da so naperjena proti upniku in da na njihovi podlagi upnik lahko razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
- VSL sodba II Cp 759/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 5. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sklep Cp 878/2006Višje sodišče v Celju · 16. 5. 2007
Kršitev 122. člena SZ ni razlog za ničnost pogodbe o nadaljnji prodaji stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene stanovanja, saj ta zakonska prepoved varuje le prodajalca, ki je prodal stanovanje po določilih 117. člena in nasl. SZ.
- VSRS Sodba III Ips 76/2003Vrhovno sodišče RS · 2. 3. 2004
V prvem odstavku 99. člena ZOR je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb - njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pravilo drugega odstavka istega člena pride v poštev le pri spornih pogodbenih določilih. Kot taka je treba razumeti le tista določila, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovana, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. Dolžnik lahko pripozna dolg na različne načine. Skupni imenovalec takih ravnanj pa je, da so naperjena proti upniku in da na njihovi podlagi upnik lahko razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
- VSL sodba II Cp 759/99Višje sodišče v Ljubljani · 23. 6. 2000
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
- VSRS Sklep III Ips 46/2000Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2000
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
- VSRS Sklep III Ips 188/99Vrhovno sodišče RS · 11. 5. 2000
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
- VSK sodba I Cpg 15/2000Višje sodišče v Kopru · 13. 4. 2000
Četudi se je pravna oseba statusno preoblikovala in postala zasebna delniška družba še pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona, je ne glede na to, postala lastnica do tedaj družbenih stanovanj šele z uveljavitvijo SZ, zaradi česar je bila dolžna ta stanovanja prodati takratnim imetnikom stanovanjske pravice in dele prejetih kupnin odvajati skladno s 130. členom SZ.
- VSRS Sodba III Ips 81/97Vrhovno sodišče RS · 1. 4. 1999
Družbena stanovanja, ki so prišla v stečajno maso so to ostala do uveljavitve SZ. Z dnem uveljavitve SZ se je njihov lastninski status spremenil, imetniki stanovanjske pravice pa so pridobili le pravico do odkupa stanovanja. Ta pravica, na strani lastnika pa dolžnost prodaje, je ostala tudi potem, ko je bil stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba.
- VSRS Sodba III Ips 39/97Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 1997
1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec. 2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.