iuris
§ zakonZakon o državljanstvu Republike Slovenije · ZDRS · velja od 25. 6. 1991

19. člen ZDRS

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 1. 2010Vse odločbe ↓
  • VDSS sodba Psp 561/2009Višje delovno in socialno sodišče · 2010

    Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.

  • VSRS Sodba X Ips 976/2005Vrhovno sodišče RS · 2009

    Ker sta tožnika novi prošnji za sprejem v državljanstvo vložila po izteku zakonsko določenega roka, je odločitev tožene stranke, ki je njuni prošnji kot prepozni zavrgla, pravilna.

  • VSRS Sodba in sklep I Up 1119/2006Vrhovno sodišče RS · 2006

    V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 21. 7. 2017
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 1. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VDSS sodba Psp 561/2009
    Višje delovno in socialno sodišče · 21. 1. 2010

    Ker tožnik pravice do pokojnine ni pridobil na podlagi 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na podlagi 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, in ker je državljanstvo RS pridobil po 19. členu ZDRS in ne po 40. členu ZDRS, ni upravičen do izplačila pokojnine za nazaj.

  • VSRS Sodba X Ips 976/2005
    Vrhovno sodišče RS · 30. 9. 2009

    Ker sta tožnika novi prošnji za sprejem v državljanstvo vložila po izteku zakonsko določenega roka, je odločitev tožene stranke, ki je njuni prošnji kot prepozni zavrgla, pravilna.

  • VSRS Sodba in sklep I Up 1119/2006
    Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2006

    V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.

  • UPRS sodba U 5/2005
    Upravno sodišče RS · 17. 2. 2006

    Tožeča stranka le zatrjuje, da je neprekinjeno živela na območju RS, kar pa ni mogoče enačiti s stalnim prebivališčem.

  • UPRS sodba U 80/2004
    Upravno sodišče RS · 18. 6. 2004

    Rok za vlaganje zahtev za sprejem v državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č je bil do 29. 11. 2003, navedeni rok pa je materialni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljševati z nikakršnim pravnim tolmačenjem, saj ne gre za procesni rok, torej za rok, ki se, če pade na dan, ko se pri organu, kjer je treba opraviti dejanje, ne dela, izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, kot zmotno navaja tožnik. S potekom navedenega roka je tožnik izgubil pravico za vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo po pogojih določenih v 19. členu ZDRS-Č.

  • UPRS sodba U 179/2004
    Upravno sodišče RS · 19. 5. 2004

    Po presoji sodišča je potrebno pritrditi tožbenemu ugovoru, da zakon v 1. odstavku 19. člena ZDRS-Č ne določa pomena oziroma podrobneje ne opredeljuje pojma "neprekinjeno življenje", prav tako pa tega pojma ne pogojuje s prijavljenim stalnim prebivališčem. Izpodbijana odločba tožene stranke je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, ker tožena stranka ni navedla zakonskega dejanskega stanja in pri tem ni navedla kakšno vsebino je dala pojmu "neprekinjeno živi", prav tako pa ni navedla popolnega dejanskega stanja stvari in tudi ni navedla vseh dokazov, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev in ni navedla razlogov, ki so bili odločilni pri njeni presoji. Pri navajanju razlogov tožena stranka ni navedla razlogov zakaj šteje, da je prekinil "neprekinjeno življenje" ravno 15. 4. 1999, ko je prekinil prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako je potrebno pritrditi stališču tožnika v tožbi, da tožena stranka ni zavzela stališča do razlogov odsotnosti, ki jih je navedel tožnik, pred izdajo odločbe pa tožniku tudi ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (1. odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99,