iuris

Zakon o davkih občanov (ZDO)

Besedilo:NPB 623. 12. 1998 – 15. 1. 1999
  1. NPB 12od 24. 3. 2014 · trenutno
  2. NPB 112. 12. 2013 – 23. 3. 2014
  3. NPB 10 · ZDDKIS17. 3. 2008 – 1. 12. 2013
  4. NPB 9 · ZDDD~25. 12. 2006 – 16. 3. 2008
  5. NPB 8 · ZDVP24. 12. 2006 – 24. 12. 2006
  6. NPB 7 · ZNIDC16. 1. 1999 – 23. 12. 2006
  7. NPB 623. 12. 1998 – 15. 1. 1999
  8. NPB 526. 3. 1996 – 22. 12. 1998
  9. NPB 4 · ZDO-C11. 2. 1993 – 25. 3. 1996
  10. NPB 320. 3. 1992 – 10. 2. 1993
  11. NPB 224. 12. 1990 – 19. 3. 1992
  12. NPB 13. 3. 1989 – 23. 12. 1990
  13. Izvirno besedilo21. 10. 1988 – 2. 3. 1989
Prikazano je starejše besedilo (NPB 6), ki je veljalo od 23. 12. 1998 do 15. 1. 1999. Trenutno besedilo →

Neuradno prečiščeno besedilo obsega izvirni predpis in spremembe: ZDO-C in 5 drugih aktov (večinoma odločbe Ustavnega sodišča).

287 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.

29. člen

Vrste davkov po tem zakonu so:

-        davek na dediščine in darila;

-        davek od premoženja;

-        davek na dobitke od iger na srečo.

30. člen

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

144. člen

Zavezanec za davek na dediščine in darila je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Za premoženje po prejšnjem odstavku se štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega višino poprečne letne čiste plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v razdobju enega leta. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dediščine in darila, se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo. Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.

145. člen

Višina davka na dediščine in darila se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti. Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo. Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe pa takrat, ko je darilo sprejeto. Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju nastane davčna obveznost ob smrti preživljanca.

146. člen

Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

147. člen

Davka na dediščine in darila ne plača:

1.      dedič ali obdarjenec prvega dednega reda;

2.      dedič kateregakoli dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu. Če obdarjenec prvega dednega reda v dar prejeto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, ki jo je darovalec pridobil na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, proda prej kot v treh letih, se mu davek naknadno odmeri po stopnjah, ki veljajo za drugi dedni red. Pri plačevanju davka na dediščine in darila so z zavezanci prvega dednega reda izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

148. člen

Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

149. člen

Davka na dediščine in darila ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V zvezi s priznavanjem davčne oprostitve po prejšnjem stavku se gozdna zemljišča istovetijo s kmetijskimi zemljišči. Davka na dediščine tudi ne plača dedič ali obdarjenec — prevzemnik kmečkega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev šteje za kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič ali obdarjenec — kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo. Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom petih let odtuji, ali se v tem roku preneha z osebnim delom ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu. Mnenje o tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, izda za kmetijske zadeve pristojni občinski upravni organ. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za odtujitve, izvršene na podlagi sporazuma o izročitvi in razdelitvi premoženja po zakonu o dedovanju in tudi ne za odtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu o preživninskem varstvu kmetov.

150. člen

Stopnje davka na dediščine in darila so za: a)     II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do   241.000   5   241.000 1,083.000 12.050 + 6 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 62.570 + 7 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 121.580 + 8 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 188.940 + 9 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 264,810 + 10 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 349.010 + 11 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 441.740 + 12 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 542.780 + 13 nad 6,138.000 6,981.000   652.370 + 14 nad 6,981.000 Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do 241.000 5 241.000 1,083.000 12.050 + 6 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 62.570 + 7 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 121.580 + 8 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 188.940 + 9 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 264,810 + 10 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 349.010 + 11 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 441.740 + 12 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 542.780 + 13 nad 6,138.000 6,981.000 652.370 + 14 nad 6,981.000 b)     III. dedni red (dedi in babice) Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do   241.000   8   241.000 1,083.000 19.280 + 9 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 95.060 + 10 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 179.360 + 11 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 271.980 + 12 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 373.140 + 13 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 482.600 + 14 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 600.620 + 15 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 726.920 + 16 nad 6,138.000 6,981.000   861.800 + 17 nad 6,981.000 Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do 241.000 8 241.000 1,083.000 19.280 + 9 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 95.060 + 10 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 179.360 + 11 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 271.980 + 12 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 373.140 + 13 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 482.600 + 14 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 600.620 + 15 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 726.920 + 16 nad 6,138.000 6,981.000 861.800 + 17 nad 6,981.000 c)     vse druge Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do   241.000   11   241.000 1,083.000 26.510 + 13 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 135.970 + 15 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 262.420 + 17 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 405.560 + 19 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 565.730 + 21 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 742.550 + 23 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 936.440 + 25 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 1.146.940 + 27 nad 6,138.000 6,981.000   1,374.550 + 30 nad 6,981.000 Od vrednosti SIT SIT % SIT nad do 241.000 11 241.000 1,083.000 26.510 + 13 nad 241.000 1,083.000 1,926.000 135.970 + 15 nad 1,083.000 1,926.000 2,768.000 262.420 + 17 nad 1,926.000 2,768.000 3,611.000 405.560 + 19 nad 2,768.000 3,611.000 4,453.000 565.730 + 21 nad 3,611.000 4,453.000 5,296.000 742.550 + 23 nad 4,453.000 5,296.000 6,138.000 936.440 + 25 nad 5,296.000 6,138.000 6,981.000 1.146.940 + 27 nad 6,138.000 6,981.000 1,374.550 + 30 nad 6,981.000

151. člen

Zavezanec ne plača davka na dediščine in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povračila odstopi Republiki Sloveniji, samoupravni lokalni skupnosti in humanitarnim društvom oziroma njihovim zvezam. Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejetju zapuščine.

152. člen

Vrednost vseh daril, ki jih je zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.

153. člen

Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila, prek dela, ki bi mu pripadal iz solastništva.

156. člen

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo:

1.      stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);

2.      prostore za počitek oziroma rekreacijo;

3.      plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.

157. člen

Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je lastnik oziroma uživalec. Zavezanec za davek po 3. točki prejšnjega člena je lastnik tega premoženja, pod pogojem, da ga ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

158. člen

Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova za davek od premoženja iz 1. točke 156. člena tega zakona se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega odstavka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

159. člen

Stopnje davka od premoženja so za: a)     stavbe Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,10   126.000 700.000 126 + 0,20 nad 126.000 700.000 1,400.000 1.274 + 0,30 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 3.374 + 0,45 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 6.524 + 0,65 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 11.074 + 0,85 nad 2,800.000 3,610.000   17.959 + 1,00 nad 3,610.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,10 126.000 700.000 126 + 0,20 nad 126.000 700.000 1,400.000 1.274 + 0,30 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 3.374 + 0,45 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 6.524 + 0,65 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 11.074 + 0,85 nad 2,800.000 3,610.000 17.959 + 1,00 nad 3,610.000 b)     prostore za počitek oziroma rekreacijo Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,20   126.000 700.000 252 + 0,40 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.548 + 0,60 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.748 + 0,80 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 12.348 + 1,00 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 19.348 + 1,25 nad 2,800.000 3,610.000   29.473 + 1,50 nad 3,610.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,20 126.000 700.000 252 + 0,40 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.548 + 0,60 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.748 + 0,80 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 12.348 + 1,00 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 19.348 + 1,25 nad 2,800.000 3,610.000 29.473 + 1,50 nad 3,610.000 c)     poslovne prostore Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,15   126.000 700.000 189 + 0,35 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.198 + 0,55 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.048 + 0,75 nad 1,400.000 2,100.000 2,707.000 11.298 + 1,00 nad 2,100.000 2,707.000   17.368 + 1,25 nad 2,707.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,15 126.000 700.000 189 + 0,35 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.198 + 0,55 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.048 + 0,75 nad 1,400.000 2,100.000 2,707.000 11.298 + 1,00 nad 2,100.000 2,707.000 17.368 + 1,25 nad 2,707.000 Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

161. člen

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1.      od kmetijskih gospodarskih poslopij;

2.      od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;

3.      od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;

4.      od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;

5.      od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

162. člen

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Doba iz prvega odstavka tega člena se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba do izpolnitve teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

163. člen

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

164. člen

Davčna obveznost za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov. Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

165. člen

Davek od premoženja po 3. točki 156. člena tega zakona se plačuje v pavšalnem letnem znesku in znaša za plovne objekte dolžine 8 do 9 metrov 2.300 tolarjev, za vsak nadaljnji meter dolžine pa se pavšalni letni znesek davka poveča za 900 tolarjev. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5%.

167. člen

Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke), je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek.

168. člen

Osnova za davek na dobitke je vsak posamezen dobitek od iger na srečo. Če je dobitek od iger stvar ali storitev, je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet.

169. člen

Davek na dobitke se ne plačuje od posameznih dobitkov od iger na srečo do vrednosti 3.600 tolarjev.

193.a člen

Zneski iz 150., 159., 165. in 169. člena tega zakona se valorizirajo s koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Valorizirane zneske ugotovi Ministrstvo za finance in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S koeficientom iz prejšnjega odstavka se valorizirajo tudi zneski iz 194., 211. in 256. člena tega zakona.

269. člen

Davki po tem zakonu in drugi prispevki in davki, ki jih odmerjajo ali pobirajo davčni organi, se knjižijo pri davčnih organih. Po preteku leta, najkasneje pa do 31. marca, sestavi davčni organ letni zaključni račun. Letni zaključni račun potrdi občinska skupščina. (črtan) Republiški davčni organ predpiše računski načrt, način knjiženja in rok za sestavo ter način sestave letnega zaključnega računa.

270. člen

Republiški davčni organ izda navodilo o izvajanju odmere in izterjave davkov in o vodenju evidenc.

282. člen

Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in jim je bila po 54. a in 69. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) znižana davčna osnova, se za izvršena vlaganja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, znižuje davčna osnova na način in pod pogoji iz 88., 89. in 90. člena tega zakona. Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in jim je bila znižana davčna osnova po 54. a in 69. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), se za že izvršena vlaganja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev znižuje davčna osnova do višine vloženih sredstev, vendar največ do poteka štirih let od leta vložitve sredstev. Zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so neobdavčeni del davčne osnove naložili pri bančni organizaciji kot namenski depozit po 54. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), morajo zbrana namenska sredstva s pripadajočimi obrestmi porabiti za namene, opredeljene v 88. členu tega zakona. Če zavezanec v enem letu od uveljavitve tega zakona, deponiranih sredstev ne bo porabil namensko, se bodo ta sredstva s pripadajočimi obrestmi naknadno obdavčila. Zavezancem, katerim je bila priznana olajšava po 60. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), se znižuje pavšalni letni znesek davka do poteka roka, za katerega jim je bila olajšava priznana. Zavezanci, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in jim je bila priznana olajšava po 60. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), lahko do poteka roka, za katerega jim je bila olajšava priznana, uveljavljajo znižanje pavšalnega letnega zneska davka za namene in pod pogoji iz 96. člena tega zakona, s tem da skupno znižanje odmerjenega davka ne more presegati obsega znižanja, do katerega so upravičeni po merilih, ki jih predpiše občinska skupščina.

283. člen

Postopke za prekrške iz 223. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), ki so jih uvedli pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo davčni organi. Če organ druge stopnje na pritožbo razveljavi odločbo o prekršku, ki jo je izdal davčni organ na prvi stopnji in vrne zadevo v novo odločanje, se zadeva pošlje krajevno pristojnemu sodniku za prekrške v nadaljnji postopek.

284. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, odavčenih po dejanskem dohodku se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988.

285. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85).

286. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8/89) spreminja 284. člen zakona tako, da se glasi: Določbe tega zakona, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, odavčenih po dejanskem dohodku se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988. Določbe tega zakona, po katerih se ostanek čistega dohodka zmanjša za neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, za katero se davek odmerja, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se uporabijo že pri odmeri davkov iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti za leto 1988, če so za posameznega zavezanca ugodnejše.«; ter vsebuje naslednj o končn o določb o: »2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 48/90) vsebuje naslednj e prehodne in končn e določb e: »40. člen Zavezanci davka iz dohodka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčeni po dejanskem dohodku, lahko za leto 1990 uveljavijo tudi del materialnih stroškov in amortizacije, ki odpade na izkazane neizterljive terjatve za prodane proizvode in storitve, čeprav vrednost teh proizvodov in storitev ni zajeta v plačani realizaciji. Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki bodo v napovedi za leto 1990 zahtevali obdavčitev po fakturirani realizaciji lahko zahtevajo zmanjšanje napovedane fakturirane realizacije za izkazane neizterljive terjatve. 42. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona. 43. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1991.«. Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 14/92) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 7/93) vsebuje naslednj o prehodno in končn o določb o: »38. člen Določba 19. člena tega zakona se uporablja že pri odmeri davkov za leto 1993. 39. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se s 1. januarjem 1993, razen določbe novega drugega odstavka 147. člena zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«. Zakon o davčnem postopku – ZDavP (Uradni list RS, št. 18/96) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1997.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku

– ZDavP-C (Uradni list RS, št. 91/98) vsebuje naslednj o končn o določb o: »41. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1999.«.