iuris

Zakon o davkih občanov (ZDO)

Besedilo:NPB 10 · ZDDKIS17. 3. 2008 – 1. 12. 2013
  1. NPB 12od 24. 3. 2014 · trenutno
  2. NPB 112. 12. 2013 – 23. 3. 2014
  3. NPB 10 · ZDDKIS17. 3. 2008 – 1. 12. 2013
  4. NPB 9 · ZDDD~25. 12. 2006 – 16. 3. 2008
  5. NPB 8 · ZDVP24. 12. 2006 – 24. 12. 2006
  6. NPB 7 · ZNIDC16. 1. 1999 – 23. 12. 2006
  7. NPB 623. 12. 1998 – 15. 1. 1999
  8. NPB 526. 3. 1996 – 22. 12. 1998
  9. NPB 4 · ZDO-C11. 2. 1993 – 25. 3. 1996
  10. NPB 320. 3. 1992 – 10. 2. 1993
  11. NPB 224. 12. 1990 – 19. 3. 1992
  12. NPB 13. 3. 1989 – 23. 12. 1990
  13. Izvirno besedilo21. 10. 1988 – 2. 3. 1989
Prikazano je starejše besedilo (NPB 10 · ZDDKIS), ki je veljalo od 17. 3. 2008 do 1. 12. 2013. Trenutno besedilo →

Neuradno prečiščeno besedilo obsega izvirni predpis in spremembe: ZDO-C, ZNIDC, ZDVP, ZDDD, ZDDKIS in 5 drugih aktov (večinoma odločbe Ustavnega sodišča).

287 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.

29. člen

Vrste davkov po tem zakonu so:

-        (prenehala veljati);

-        davek od premoženja;

-        davek na dobitke od iger na srečo.

30. člen

Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.

156. člen

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo:

1.      stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe);

2.      prostore za počitek oziroma rekreacijo;

3.      (prenehala veljati).

157. člen

Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki prejšnjega člena je lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

158. člen

Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova za davek od premoženja iz 1. točke 156. člena tega zakona se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prejšnjega odstavka. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. V primeru solastništva stavbe se vrednost stanovanjske površine iz drugega odstavka tega člena deli v sorazmerju s solastniškimi deleži.

159. člen

Stopnje davka od premoženja so za: a)     stavbe Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,10   126.000 700.000 126 + 0,20 nad 126.000 700.000 1,400.000 1.274 + 0,30 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 3.374 + 0,45 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 6.524 + 0,65 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 11.074 + 0,85 nad 2,800.000 3,610.000   17.959 + 1,00 nad 3,610.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,10 126.000 700.000 126 + 0,20 nad 126.000 700.000 1,400.000 1.274 + 0,30 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 3.374 + 0,45 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 6.524 + 0,65 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 11.074 + 0,85 nad 2,800.000 3,610.000 17.959 + 1,00 nad 3,610.000 b)     prostore za počitek oziroma rekreacijo Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,20   126.000 700.000 252 + 0,40 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.548 + 0,60 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.748 + 0,80 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 12.348 + 1,00 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 19.348 + 1,25 nad 2,800.000 3,610.000   29.473 + 1,50 nad 3,610.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,20 126.000 700.000 252 + 0,40 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.548 + 0,60 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.748 + 0,80 nad 1,400.000 2,100.000 2,800.000 12.348 + 1,00 nad 2,100.000 2,800.000 3,610.000 19.348 + 1,25 nad 2,800.000 3,610.000 29.473 + 1,50 nad 3,610.000 c)     poslovne prostore Osnova SIT SIT % SIT nad do   126.000   0,15   126.000 700.000 189 + 0,35 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.198 + 0,55 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.048 + 0,75 nad 1,400.000 2,100.000 2,707.000 11.298 + 1,00 nad 2,100.000 2,707.000   17.368 + 1,25 nad 2,707.000 Osnova SIT SIT % SIT nad do 126.000 0,15 126.000 700.000 189 + 0,35 nad 126.000 700.000 1,400.000 2.198 + 0,55 nad 700.000 1,400.000 2,100.000 6.048 + 0,75 nad 1,400.000 2,100.000 2,707.000 11.298 + 1,00 nad 2,100.000 2,707.000 17.368 + 1,25 nad 2,707.000 Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedeni namen, se stopnje davka povečajo za 50%.

161. člen

Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje:

1.      od kmetijskih gospodarskih poslopij;

2.      od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;

3.      od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;

4.      od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;

5.      od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

162. člen

Davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je tako stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Doba iz prvega odstavka tega člena se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Če ob pričetku uporabe, stavba še ne ustreza osnovnim pogojem za bivanje, se doba do izpolnitve teh pogojev ne všteva v dobo oprostitve, kljub temu pa se davek za ta čas ne odmerja. Če obstaja dvom, ali so izpolnjeni osnovni pogoji za bivanje, odloči o tem davčni organ na podlagi podatkov za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega upravnega organa in krajevne skupnosti. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe.

163. člen

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V primeru, da vloga ni bila vložena v predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.

164. člen

Davčna obveznost za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov. Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

193.a člen

Zneski iz 150., 159., 165. in 169. člena tega zakona se valorizirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Valorizirane zneske ugotovi Ministrstvo za finance in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z indeksom iz prejšnjega odstavka se valorizirajo tudi zneski iz 194., 211. in 256. člena tega zakona.

269. člen

Davki po tem zakonu in drugi prispevki in davki, ki jih odmerjajo ali pobirajo davčni organi, se knjižijo pri davčnih organih. Po preteku leta, najkasneje pa do 31. marca, sestavi davčni organ letni zaključni račun. Letni zaključni račun potrdi občinska skupščina. (črtan) Republiški davčni organ predpiše računski načrt, način knjiženja in rok za sestavo ter način sestave letnega zaključnega računa.

270. člen

Republiški davčni organ izda navodilo o izvajanju odmere in izterjave davkov in o vodenju evidenc.

282. člen

Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in jim je bila po 54. a in 69. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) znižana davčna osnova, se za izvršena vlaganja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, znižuje davčna osnova na način in pod pogoji iz 88., 89. in 90. člena tega zakona. Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in jim je bila znižana davčna osnova po 54. a in 69. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), se za že izvršena vlaganja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev znižuje davčna osnova do višine vloženih sredstev, vendar največ do poteka štirih let od leta vložitve sredstev. Zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki so neobdavčeni del davčne osnove naložili pri bančni organizaciji kot namenski depozit po 54. a členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), morajo zbrana namenska sredstva s pripadajočimi obrestmi porabiti za namene, opredeljene v 88. členu tega zakona. Če zavezanec v enem letu od uveljavitve tega zakona, deponiranih sredstev ne bo porabil namensko, se bodo ta sredstva s pripadajočimi obrestmi naknadno obdavčila. Zavezancem, katerim je bila priznana olajšava po 60. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), se znižuje pavšalni letni znesek davka do poteka roka, za katerega jim je bila olajšava priznana. Zavezanci, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in jim je bila priznana olajšava po 60. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), lahko do poteka roka, za katerega jim je bila olajšava priznana, uveljavljajo znižanje pavšalnega letnega zneska davka za namene in pod pogoji iz 96. člena tega zakona, s tem da skupno znižanje odmerjenega davka ne more presegati obsega znižanja, do katerega so upravičeni po merilih, ki jih predpiše občinska skupščina.

283. člen

Postopke za prekrške iz 223. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), ki so jih uvedli pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo davčni organi. Če organ druge stopnje na pritožbo razveljavi odločbo o prekršku, ki jo je izdal davčni organ na prvi stopnji in vrne zadevo v novo odločanje, se zadeva pošlje krajevno pristojnemu sodniku za prekrške v nadaljnji postopek.

284. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, odavčenih po dejanskem dohodku se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988.

285. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85).

286. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 8/89) spreminja 284. člen zakona tako, da se glasi: Določbe tega zakona, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, odavčenih po dejanskem dohodku se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988. Določbe tega zakona, po katerih se ostanek čistega dohodka zmanjša za neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, za katero se davek odmerja, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se uporabijo že pri odmeri davkov iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti za leto 1988, če so za posameznega zavezanca ugodnejše.«; ter vsebuje naslednj o končn o določb o: »2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 48/90) vsebuje naslednj e prehodne in končn e določb e: »40. člen Zavezanci davka iz dohodka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčeni po dejanskem dohodku, lahko za leto 1990 uveljavijo tudi del materialnih stroškov in amortizacije, ki odpade na izkazane neizterljive terjatve za prodane proizvode in storitve, čeprav vrednost teh proizvodov in storitev ni zajeta v plačani realizaciji. Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki bodo v napovedi za leto 1990 zahtevali obdavčitev po fakturirani realizaciji lahko zahtevajo zmanjšanje napovedane fakturirane realizacije za izkazane neizterljive terjatve. 42. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine Republike Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona. 43. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1991.«. Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 14/92) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 7/93) vsebuje naslednj o prehodno in končn o določb o: »38. člen Določba 19. člena tega zakona se uporablja že pri odmeri davkov za leto 1993. 39. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se s 1. januarjem 1993, razen določbe novega drugega odstavka 147. člena zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«. Zakon o davčnem postopku – ZDavP (Uradni list RS, št. 18/96) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1997.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku

– ZDavP-C (Uradni list RS, št. 91/98) vsebuje naslednj o končn o določb o: »41. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1999.«. Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o davku na vodna plovila

– ZDVP (Uradni list RS, št. 117/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti tretj e točk e 156. člena, drug ega stav ka prvega odstavka 157. člena ter 165. člen a zakona določa: »Tretja točka 156. člena, drugi stavek prvega odstavka 157. člena ter 165. člen zakona se uporabljajo še do 1. januarja 2007.«; ter vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007, razen 15. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o davku na dediščine in darila

– ZDDD (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje naslednj o končn o določb o: (začetek veljavnosti in uporabe zakona) (veljavnost zakona) Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«. Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo

– ZDDKIS (Uradni list RS, št. 24/08) vsebuje naslednj o končn o določb o: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.