90. člen ZOR

Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.

Ker je na narok za sklenitev pogodbe pristopil toženčev oče, ki je bil sodniku osebno poznan in je napisal, da pristopi J. K. ml., je sodišče pravilno ugotovilo, da je sklenil pogodbo v svojem imenu in za svoj račun. Če bi kupoval nepremičnino za toženca, bi moral predložiti pooblastilo toženca, za katero je v 90. členu ZOR predpisana posebna oblika. To bi sodnik gotovo zapisal v pogodbo in sodišče druge stopnje pravilno razlaga, da pomanjkanje pooblastila veliko bolj moti kot pripis ml., za katerega je tožnica navedla, da se je imel oče navado tako predstavljati. Pogodba za toženca zaradi pomanjkljivosti v obličnosti sploh ne bi mogla imeti pravnega učinka (70. člen ZOR) in sodišče prve stopnje je glede na določilo 73. člena ZOR pravilno ugotavljalo, kako se je pogodba izpolnjevala. Ker je ugotovilo, da je sporno nepremičnino (skupaj z ženo) od nakupa v letu 1962, pa vse do svoje smrti leta 1991 užival J. K. in tam naredil tudi zidanico oziroma vikend, je pravilno ugotovilo, da je toženec ni užival in ni bil lastnik.

Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.

Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.

V primeru, ko se za sklenitev pravnega posla zahteva posebna oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki. Za odpoved zastaranju pa se šteje le pisna pripoznava zastarane obveznosti, torej bi se toženci lahko odpovedali zastaranju po pooblaščencih le, če bi jima dali pisno pooblastilo za pripoznavo zastarane obveznosti. Obveznosti sodišča, da stranko opozarja na določeno pravno podlago, ni, če je že nasprotna stranka izpostavila to pravno podlago.

ZOR je v 90. členu (v zvezi s 998. členom ZOR) predpisal posebno obliko za pooblastilo (med drugim tudi) za primer, ko pooblaščenec izjavi voljo za zastopanega, s katero naj bi prevzel zanj poroštveno obveznost. Utemeljitev takšne določbe zakona je v prepričanju, da se utegne izjaloviti namen zakona, ki je za nastanek določene obveznosti (v obravnavanem primeru poroštva - 998. člen ZOR) predpisal kakšno obliko, če zadostuje, da izda stranka - zastopani le ustno pooblastilo. Ustno pooblastilo zato ne more imeti pravnega učinka (1. odstavek 70. člena v zvezi s 3. odstavkom 25. člena ZOR).

Enaka obličnost kot za pravni posel, velja za pooblastilo.

V obravnavanem primeru je bila dana naknadna odobritev sporne kreditne pogodbe; 1. odst. 88. čl. ZOR določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Družba M. d.o.o. je dne 11.2.1993 na drugotoženo stranko naslovila pismo z zahvalo za odobritev, kot je sama navedla, kar znatnih sredstev. Na tem pisanju je kot direktor naveden drugi tožnik, ki je to vlogo podpisal. Najmanj to dejanje pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da je drugotožnik kot zakoniti zastopnik družbe M. d.o.o. odobril sklenitev sporne pogodbe.

V našem pravnem redu posebna oblika za sklenitev cesijske pogodbe ni določena, zato tudi za pooblastilo za sklenitev take pogodbe ni potrebna pisnost.

Zakoniti zastopnik ima v pravdnem postopku glede neobstoja svoje aktivne legitimacije enak položaj kot pogodbeni zastopnik oziroma pooblaščenec. Nastopa v imenu zastopanega (81. člen ZPP). Stranka v postopku je zastopani sam.

Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.

Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.

Razlogi za ničnost pogodbe se nanašajo samo na sklenitev pogodbe, ne pa na njeno izpolnitev.

Pisna oblika velja tudi za pooblastilo, če je taka oblika predpisana za sklenitev pogodbe. Dejstvo, da tožeči stranki niso bili vrnjeni računi, ki jih je poslala na toženčev naslov, ne omogoča zaključka, da je bil toženec tisti, ki je izpolnjeval obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.

Vsebina pogodbenega razmerja kaže, da je stranski intervenient nastopal kot zastopnik (1. odst. 84. čl. ZOR), upravičenje za zastopanje pa je od pooblastitelja - tožnika dobil s pravnim poslom - pogodbo o posredniškem zastopanju (2. odst. 89. čl. ZOR). Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, pa zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (1. odst. 85. čl. ZOR). Četudi obe pogodbi uporabljata izraz posredovanje, pa glede tako opredeljeno vsebino razmerja posredniške vloge stranskega intervenienta ni moč razlagati v smislu določil ZOR, ki urejajo posredovanje kot posebno vrsto pogodbe, temveč je njegova posredniška vloga v tem, da najde posojilojemalca(e) in pod danimi pogoji sklene pogodbo za posojilodajalca ter da posreduje vsa plačila (sprejema in izroča denar).

Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register. Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.

Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.

Pravica zastopanja je predpostavka za procesna dejanja zastopnika. Dejanja brez pooblastila se ne upoštevajo. Zato mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, tudi upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da ni upravičen, razveljavi opravljena dejanja, razen če jih stranka pozneje sama odobri. Vendar pa je v zunanjem razmerju potrebno, da je preklic pooblastila naznanjen sodišču, kjer teče pravda. Preklic mora biti dan pismeno ali ustno na zapisnik. Za nasprotno stranko učinkuje preklic šele od trenutka, ko ji je sporočen. Če preklic pooblastila ni v predpisani obliki naslovljen na sodišče, ampak na pooblaščenca, učinkuje samo v notranjem razmerju. Dokazno breme je breme, ki ga je nosila tožena stranka za to, da bodo njene trditve, ki naj se upoštevajo v odločbi, tudi dokaze. Dokazno breme je torej odgovornost za uspeh dokazovanja. Ne zadošča, da stranka le ponudi potrebna dokazila za neka odločilna dejstva. Stranka svojemu dokaznemu bremenu zadosti šele, če sodišče na podlagi dokazovanja ugotovi, da je njena trditev resnična. Tako bi sodišče prve stopnje v škodo tožene stranke lahko odločilo šele, če bi kakšno pomembno dejstvo