91. člen ZOR

Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“. Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira zaradi njenega pomena za zaključek o obstoju dejstva, ki naj bi izhajal iz dokazila. Zato, več možnosti, ko je imela stranka za opredelitev glede obstoja pravno odločilnega dejstva (toženka bi se bila kot banka glede višine sredstev na tožn

Tožeča stranka je bila v obligacijskem razmerju le s prodajalcem in je na podlagi tega razmerja smela prodajalca le zastopati pri sklenitvi pogodbe, medtem ko v obligacijsko razmerje s kupcem ni vstopila kot stranka in zato iz razmerja med prodajalcem in kupcem ni pridobila nobenih upravičenj, torej tudi ne pravice zahtevati kupnino od kupca.

Poroštvo je tipična oblika zavarovanja. Beseda 'zavarovanje' v pooblastilu obsega tudi poroštvo. Teorija namreč institute, katerih namen je zavarovanje izpolnitve pogodbenih obveznosti, med drugim deli na stvarna (realna) in osebna (personalna) zavarovanja. Pri stvarnih zavarovanjih se upnikova terjatev do dolžnika zavaruje tako, da pridobi upnik določeno stvar, iz katere se nato lahko poplača (na primer zastava). Pri osebnih zavarovanjih pa se dolžnik sam dodatno zaveže (na primer pogodbena kazen) ali pa se poleg dolžnika zaveže tretja oseba (na primer poroštvo). Poroštvo je torej osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti, podrobno urejeno v ZOR (sedaj v Obligacijskem zakoniku). Porok je oseba, ki se določeni osebi (tujemu upniku) zaveže, da ji bo izpolnil obveznost, če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. Causa poroštva je torej zagotoviti varnost (securitas) upnika, utrditi dolžnikovo obveznost do upnika. Sodišče druge stopnje s tem, ko je samo ugotovilo odločilno dejstvo, da "pooblastilo nedvomno obstaja (saj je v spisu)", in na ta način dopolnilo dejansko stan

Za ugotovitev pravne veljavnosti obsega procesnih dejanj pooblaščenca (delni umik tožbe) je bistvena vsebina pooblastila, ne pa vsebina izjave pooblastitelja, ki jo je dal pooblaščencu. Pomembno je torej tako imenovano zunanje, ne pa notranje pravno razmerje.

Zakoniti zastopnik ima v pravdnem postopku glede neobstoja svoje aktivne legitimacije enak položaj kot pogodbeni zastopnik oziroma pooblaščenec. Nastopa v imenu zastopanega (81. člen ZPP). Stranka v postopku je zastopani sam.

Pravni posel, sklenjen s tretjo osebo, zavezuje pooblastitelja, ne pa pooblaščenca, ki zanj sklepa pravni posel.

Glede na nesporno dejstvo, da je bil toženec v obdobju spornih dvigov pooblaščen za dvig denarja s tožničinih računov v banki, mora tožnica dokazati, da si je toženec dvignjene sporne zneske denarja zadržal zase brez pravne podlage

Če lastnik lokala svojemu delavcu poveri vodenje lokala, je ta upravičen v njegovem imenu in za njegov račun sklepati posle, ki sodijo v okvir rednega poslovanja.

Če pooblaščenec nakazovalca ni imel posebnega pooblastila za nakazilo, dejstvo, da je nakazanec na podlagi nakazila prejemniku nakazila znesek dejansko plačal, ne pomeni, da je s tem t.i. asignacijska pogodba , ki jo je tak pooblaščenec sklenil, realizirana in zato veljavna.

Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register. Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.

Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.

Pristanek na prestavitev služnosti brez povračila je taka odpoved pravici, ki je pooblaščenec v imenu lastnika zemljišča ne sme prevzeti brez posebne pooblastitve za tak posamezen primer.

Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.