72. člen ZOR

Prodajna pogodba je bila v pretežni meri izpolnjena (tožnika sta nepremičnino izročila tožencema v posest že v juliju 1999, toženca sta velik del kupnine že plačala) in gre v konkretnem primeru za kršenje prepovedi (prometa z objekti, zgrajenimi brez lokacijskega dovoljenja in odločbe o dovolitvi priglašenih del) manjšega pomena, v posledici česar se ničnost sploh ne more uveljavljati. Podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev sporne pogodbe, sta toženca utemeljevala s trditvami, da je bila kupoprodajna pogodba razdrta z izjavami, ki vsebujejo takšno voljo obeh strank. V tem obsegu je tožba nesklepčna, saj, če je bila pogodba (sporazumno) razdrta, je ni potrebno razveljavljati.

72. člen ZOR ureja obličnost, t.j. določa načine, na katere se zagotovi oblika, če jo bodisi zahteva zakon bodisi se stranki zanjo sami odločita. Najpogostejša in običajna oblika je listina, na kateri je zapisana vsebina pogodbe, ki jo stranki podpišeta (1., 2. in 3. odstavek 72. člena ZOR). 4. odstavek 72. člena ZOR pa ureja drugačno dejansko situacijo, ko stranki obličnosti nista zagotovili na način, kot je določen v prvih treh odstavkih, ko torej nista napravili listine z zapisom pogodbe. Določilo 4. odstavka zato ne pride v poštev v primerih, ko sta stranki napravili listino o pogodbi in je iz dejanskih okoliščin primera razvidno, da sta jo nedvomno imeli namen podpisati, in pri tem tudi nista bili na kakršenkoli način ovirani. V takšnem primeru bi bilo treba (za sklenitev pogodbe) to listino pač podpisati, kot to določa 1. odstavek 72. člena ZOR.

Zahtevi po pisnosti je mogoče zadostiti tudi na način, da pogodbeni stranki izmenjata pismi.

Ker je bila za promet z nepremičninami potrebna najmanj pisna oblika, za nezazidana stavbna zemljišča pa celo oblika notarskega zapisa, bi morala biti tudi ponudba pisna. Ker pa gre v konkretnem primeru za pogodbo oziroma listino, ki jo podpišeta obe pogodbeni stranki, je potrebno upoštevati tudi 72. člen ZOR, po katerem je zahteva po pisni obliki izpolnjena, ko je listina podpisana. Nepodpisan osnutek pogodbe v konkretnem primeru zato ne more pomeniti takšne oblike ponudbe, ki bi, če bi bila sprejeta, lahko pomenila, da je prišlo do sklenitve pogodbe.

Zahteva po pisni obliki je izpolnjena tudi, če stranki podpišeta le vsaka po en izvod pogodbe in sta obe listini vsebinsko skladni.

ZOR v 72. členu določa, da za pismeno obliko zadostuje, da stranka pismeno pogodbo podpiše oziroma podpiše izvod, ki je namenjen drugi stranki. Med pravdnima strankama pa je nesporno, da najemodajalec pogodbe ni podpisal, zato je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da najemna pogodba ni bila sklenjena v pismeni obliki. Toženka v pritožbi prvič navaja, da bi moralo sodišče, če ocenjuje, da ni bila sklenjena pismena pogodba, vsaj šteti, da je bila sklenjena ustna pogodba, ki pa je konvalidirala po 73. členu ZOR, ker sta pravdni stranki v pretežnem delu izpolnili obveznosti. Ob tem, da so tožniki kot dokaz predložili pisno odpoved najemnega razmerja z dne 26. 3. 2004, katere prejem je toženka tudi potrdila v pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2006 (list. št. 50), pa tudi niso prepričljive trditve toženke, da so tožniki najemno pogodbo za dobo 15 let izpolnjevali.

Za pogodbo o posredovanju zakon ne zahteva pisnost, prav tako pa se tudi pravdni stranki nista dogovorili, da je oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

Ker pogodbeni stranki sporne pogodbe nista podpisali hkrati, ampak je nesporno to pogodbo prvi podpisal toženec; takrat, ko jo je on podpisal, pa pogodba še ni bila podpisana s strani zastopnika tožeče stranke, bi glede na smisel določbe 3. odst. 72. čl. ZOR morala tožeča stranka poskrbeti, da prejme toženec izvod pogodbe, ki ga je ona podpisala.

Zahteva po pisni obliki je namreč (med drugim) izpolnjena, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kaj je vsebina izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Ob takšnem materialnopravnem izhodišču zgolj zapis o zatrjevanem ustnem dogovoru, ki naj bi ga sestavila in podpisala (le) ena izmed pravdnih strank, še ne pomeni, da je s tem izpolnjen pogoj obličnosti. Da bi bil, mora temu zapisu slediti skladno pisno sporočilo nasprotne stranke o sprejemu pisno izražene volje. Sicer ni moč govoriti o "izmenjavi pisem ali sporazumu po teleprinterju" (prim. 1. in 4. odst. 72. člena ZOR).

Za odločitev o tožbenem zahtevku je bistveno predvsem (oziroma le še) dvoje: 1. ugotovitev, da pogodba v 6. členu določa, da za vrnitev posojila jamči toženka, in 2. da je toženka to pogodbo podpisala. Dejstvo, da je bila to obenem pogodba, ki sta jo sklenila tožnik in prva tožena stranka (M. d.o.o.), katere direktorica (in zato zastopnica) je (bila) toženka, ne vpliva na veljavnost poroštvene pogodbe. Toženka je s svojim podpisom perfektuirala tako "pogodbo o posredovanju", kot sporno poroštveno pogodbo. Prvo kot zastopnica, drugo v svojem imenu (prim. prvi odstavek 72. člena ZOR).

Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu. Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.

Že iz 38. člena ZOR izhaja, da ni nujno, da se podpisa obeh pogodbenikov nahajata na isti listini. Še jasneje to izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZOR, ki določa, da je zahteva po pisni obliki izpolnjena, tudi če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi, kakšna je vsebina izjave in kdo jo daje. Določbo 72. člena ZOR, čeprav ima naslov Sestava listine, je mogoče razlagati le kot določbo, ki ureja nekatera vprašanja v zvezi s sklepanjem pogodbe, za katero se zahteva pisna oblika, ne pa morda kot določbo, ki uvaja v pravni red poleg pisne oblike še dodatni institut posebne vrste listine.

Pri presoji vprašanja realizacije pogodbe niso bila upoštevana in ocenjena dejanja podjetja tožencev, ki je izstavilo tožnici račun za prvemu tožencu prodani avtomobil, kateremu naj bi tožnica svojo obveznost do tožencev izpolnila s plačilom dolžne razlike kupnine iz računa in naj bi bila izvršena vinkulacija zavarovanja v korist tožnice, kar vse predstavlja izpolnitvena dejanja (in ki jih ne predstavljajo le denarna plačila, pač pa tudi zavarovanja, pridržek lastninske pravice idr.).

V primeru prenehanja delovnega razmerja po 2. točki prvega odstavka 100. člena ZDR pride do prenehanja s sklenjenim pisnim sporazumom, ki je konstitutivni akt, kar pomeni, da je za pravilno odločitev potrebno ugotoviti, ali je med strankama prišlo do pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Glede samega sporazuma pri delodajalcu vsebinsko ni možen postopek varstva pravic, ker ne gre za odločanje delodajalca o pravici delavca, pač pa gre za dvostranski akt, za katerega sta se enakopravno odločili obe stranki, in obe stranki enako zavezuje. Tak sporazum (pogodbo) je zato možno spremeniti samo sporazumno ali pa v posebnem postopku ugotavljanja neveljavnosti pisnega sporazuma. V postopku varstva pravic je možno ugovarjati formalnim napakam glede prenehanja delovnega razmerja, če je izdan tudi deklaratoren sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Revident je toženi stranki poslal vlogo, v kateri je predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja, po izkoriščenju preostalega rednega letnega dopusta in pozitivnih razmejitvenih ur. Tožena stranka je ponudbo sprejela in revidentu vrnila v podpis pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Glede na določbe ZOR je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja s tem sklenjen, saj je tožena stranka sprejela ponudbo revidenta, oblični sporazum pa je bil sklenjen po izmenjavi obojestransko podpisanih listin - ponudbe in odgovora.

Pisna pogodba je namreč sklenjena, ko jo podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Za veljavnost pogodbe zakon ne predpisuje, da mora prejeti vsaka pogodbena stranka listino. Še več, dopušča podpis samo ene listine. Listina o prodajni pogodbi ni vrednostni papir, za katerega velja načelo inkorporacije.

Ravnanje delavca, ki je zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo - torej tudi v primeru, če ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi - predstavlja zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1. odstavka 100. člena ZDR - v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.

Iz pisne pogodbe, sklenjene v letu 1968, je pomotoma izpadel zapis o prodaji spornih zemljišč tožniku, da pa je ta pomota bila določno popravljena z dopolnilom (aneksom) med tožnikom in toženčevim očetom dne 3.12.1984. Ker je bil pokojni I. Č. nepismen, navedeni listini sicer ne izpolnjujeta pogojev veljavnosti iz določbe 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Vendar pa je njuna dokazna vrednost nesporna s stališča ugotovitve veljavnosti pogodbe, ki ne zadošča opisanemu pogoju, če sta stranki kljub temu izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale (73. člen ZOR).

Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.

Kadar je pri sklepanju pogodbe za eno od strank navzoč njen posrednik, ki pa jo po telefonu v navzočnosti druge stranke seznani o bistvenih sestavinah pogodbe, na katere ta telefonično pristane, druga stranka pa pristanek sprejme, je sklenjena ustna pogodba, ki lahko ob izpolnitvi pogojev iz 73. člena ZOR konvalidira.