71. člen ZOR

Tožeča stranka, ki je Pogodbo o nagradi sklenila v času veljavnosti Zakona o denacionalizaciji in Zakona o slovenskem odškodninskem skladu, bi nezmožnost vračila v naravi morala predvideti (glede na dejstvo, da je v eni izmed nepremičnin tudi muzej, pa morebiti celo pričakovati). Zavedati bi se morala tudi režima plačevanja odškodnine v obveznicah SOS in vštevanje obresti pri izračunu nagrade izrecno določiti že v sami Pogodbi o nagradi. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu VSRS III Ips 25/2014. Za vštevanje obresti bi torej bil potreben izrecen dogovor pogodbenih strank, ki bi moral biti sklenjen v pisni obliki (8. člen Tarife o odvetniških storitvah).

V primeru v predpisani obliki izjavljene volje je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti kot razloga za nastanek ponudbe. Tožena stranka je s tem, ko je v obrazec ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda vpisala tudi stavbna zemljišča, degradirana območja in nerodovitne površine za enotno prodajno ceno tudi te podvrgla prisilnim predpisom ZKZ. Za prodajo stavbnih zemljišč sicer ni potrebno soglasje upravne enote, vendar se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem in tudi zemljiškoknjižna listina izstavlja le za vsa zemljišča obenem.

Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.

Plačilo zavarovalne police kot nagrade za delo tožnice, ki je bila glede na naravo življenjskega zavarovanja razporejena na daljše časovno obdobje petih let, kot so zapadle premije v plačilo, ne nasprotuje prisilnim davčnim predpisom, tako da ni nično. Tožena stranka je bila od takšnega plačila dolžna odvesti davke in prispevke.

Izpodbojna pogodba (ki je obremenjena z napako volje po 60. in 61.čl. ZOR), ima pravni učinek in obvezuje stranko, dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, ampak le s tožbo na razveljavitev (112. in 117.čl. ZOR).

Načelo popolnosti listine (velja le tisto, kar je v predpisani obliki zapisano) velja le do tedaj, ko je sicer ustno sklenjena pogodba ali ustno sklenjeni del pogodbe, glede katere je sicer predpisana pisna oblika, realiziran v smislu specialne določbe cit. 73. člena ZOR. V tem primeru ima vse potrebne in veljavne pravne učinke tudi ustno sklenjena pogodba, za katero se sicer zahteva predpisana obličnost. Takšno ustno sklenjeno pogodbo pa je po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča predstavljal prav sporni disimulirani dogovor o prodaji garaže z nadzidkom glede na simulirani (navidezni) zapis v pogodbi o predkupni pravici. Neupoštevanje tega navideznega zapisa, ki ne izraža prave (resnične) volje pogodbenih strank, v izpodbijani sodbi, pomeni pravilno uporabo določbe 66. člena ZOR, po kateri navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, temveč velja prikriti pogodbeni dogovor, ki izraža pravo (resnično) voljo pogodbenih strank, če so izpolnjeni pogoji za njegovo veljavnost.

Volja za sklenitev pogodbe mora biti navzven izražena, torej izjavljena z besedami, znaki ali z drugačnim ravnanjem. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah. Zedinita se lahko le tako, da svojo voljo izjavita. Sporazum strank je torej dosežen, ko se izjavi krijeta. Do nesporazuma (disenza) lahko pride le v fazi sklepanja pogodbe, ko sta ponudba in sprejem ponudbe navzven razpoznavna, tako, da je sploh mogoče ugotoviti, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe.

Za veljavnost najemne pogodbe je po drugem odstavku 12. člena ZPSPP predpisana obličnost pogodbe. Pogodbeni stranki morata v pogodbi opredeliti predmet najema in višino najemnine kot bistvene sestavine najemne pogodbe (primerjaj 567. člen ZOR). Oddaja poslovnih prostorov v najem nujno predpostavlja možnost najemodajalca, da te prostore uporablja. Če bi bila ureditev dodatnega trgovskega lokala pogoj za možnost uporabe v najem danih poslovnih prostorov, bi morali pogodbeni stranki to v najemni pogodbi kot njeno bistveno sestavino o lastnostih v najem oddanega poslovnega prostora tudi zapisati. Le tako bi natančno opredelili, kakšne lastnosti mora imeti predmet najema za njegovo uporabo.

Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožnika, da je bil usten dogovor o izdelavi posebnega vhoda v lokal predpostavka za sklenitev najemne pogodbe, tak usten dogovor pa je po določbi 2. odstavka 71. člena ZOR veljaven. Citirano določilo govori o veljavnosti ustnega dogovora le o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je obličnost predpisana. Po trditvah tožene stranke je bil poseben vhod v lokal bistvena lastnost lokala, torej predmeta najema in torej zato tudi bistvena sestavina najemne pogodbe. Že iz tega razloga ni mogoče govoriti o stranskih točkah pogodbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZOR.

V pisni pogodbi določenega dolžnika ni možno spreminjati z ustnim dogovorom.

Dogovor delodajalca in delavca o poravnavi "vseh" pravic iz delovnega razmerja ne obsega samo tistih bodočih pravic ali obveznosti, na katere stranki ob sklenitvi sporazuma nista mogli misliti ali jih pričakovati.

Pogodba, sklenjena med prodajalcem in kupcem za leto dni, ki vsebuje določila o vrstah in vrednosti letne dobave blaga, predstavlja t. im. okvirno dobavno pogodbo.

Ob pravilnih ugotovitvah o obstoju najemne pogodbe med tožnikom in drugim tožencem je prvostopno sodišče nepravilno sklepalo, da je prvi toženec v zvezi z najemno pogodbo nastopal v svojem imenu in da je zato tudi on pasivno legitimiran za vrnitev najemnine zaradi razdrtja pogodbe. Kot pooblaščenec drugega toženca ni bil stranka najemnega razmerja.

Nakup stvari s sočasnim dogovorom, ki obseg lastninskopravnih upravičenj zožuje, predstavlja pogodbo, v kateri je tak dogovor njen bistveni element, ne pa postranska zadeva. To bi po določbi 71. člena ZOR pomenilo, da bi moral biti v pogodbi zapisan.

Dogovor med najemodajalcem in najemnikom o poračunavanju ali pobotanju najemnine s stroški adaptacije poslovnih prostorov in s stroški odprave škode zaradi poplave pomeni dogovor o stranskih točkah pogodbe oziroma dogovor v zvezi s sklenjeno najemno pogodbo in je upošteven.

Če pogodbeni stranki ob prenosu lastninske pravice na nepremičnini skleneta dogovor, ki le-to bistveno omejuje, mora biti tudi ta sklenjen v pisni obliki.

Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Domneva se torej, da če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v njej zapisano.

Če sta stranki v sporazumu določili, da so med njima poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, velja, kot sta pravilno ugotovili obe nižji sodišči, to tudi za plačo. Pismeno izražena volja tožnice te pravice ni izključevala, tožeča stranka pa razveljavitve tega sporazuma ni zahtevala. Zato je ob uporabi 71. člena ZOR pravno upoštevno samo to, kar je bilo v pisni obliki izraženo.

S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št. 894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo. V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR). Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi

Kadar pa je pogodba sestavljena v pisni obliki, velja po prvem odstavku 71. člena ZOR le tisto, kar je v tej obliki izraženo. Izjeme od tega pravila so možne le glede dogovora o stranskih točkah, če niso v nasprotju z vsebino pisne pogodbe in glede dogovora, s katerim se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank (2. in 3. odstavek 71. člena ZOR). Za take izjeme v obravnavanem primeru ne gre. Začetek teka veljavnosti pogodbe in s tem pogodbenih obveznosti strank le-te je bistvena sestavina pogodbe.