294. člen ZOR

Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212. člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, č

Premoženjsko stanje dolžnika ne vpliva na višino sodnih penalov. Namen sodnih penalov je, da z višino prisiljujejo dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, zato je kriterij za določitev njihove višine pomembno le to, kolikšen znesek je potreben, da bo dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, ki izhaja iz pravnomočnega sodnega sklepa.

Stanovanje, katerega odkup kot nadomestnega stanovanja zahteva upnik, mora ustrezati tako merilom o primernem stanovanju po Stanovanjskem zakonu kot mora biti njegova vrednost tudi sorazmerna vrednosti stanovanja, namesto katerega mu mora dolžnik omogočiti njegov odkup.

Neutemeljene so pritožbene navedbe dolžnika, da je svojo obveznost že izpolnil in da je upniku že izročil projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Predložene listine, ki naj bi dokazovale zatrjevano dejstvo o delni izpolnitvi obveznosti po izvršilnem naslovu, namreč ne predstavljajo niti projekta izvedenih del. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da je izvršilni naslov neizvršljiv v tistem delu, kjer dolžniku nalaga izročitev uporabnega dovoljenja. Za izvršitev tega dela izvršilnega naslova so vsekakor potrebna določena aktivna dejanja dolžnika, zaradi česar izvršilni naslov v tem delu ni neizvršljiv in je povsem primeren za izvršbo

Sodišče je dolžniku določilo primeren dodatni roka za izpolnitev obveznosti ter sodne penale glede na okoliščine primera določilo v primerni višini.

S pravnomočno sodbo ni bilo določeno konkretno stanovanje, kar pa ne pomeni, da ta ni izvršljiva, saj vsebuje vsa merila za določitev predmeta obveznosti. Zato pa mora upnik, ki želi prisiliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti s civilno kaznijo, navesti konkretno stanovanje, ki ustreza pogojem določenim v sodbenem izreku in predlogu za plačilo sodnih penalov.

Dolžnost podati izjavo volje velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo sodbe. To pa pomeni, da tu (ker je obveznost izpolnjena že s pravnomočnostjo sodne odločbe) ni mogoče izdati sklepa o določitvi sodnih penalov.

Če v pravnomočni sodbi ni navedeno konkretno stanovanje, kot drugo primerno stanovanje, ki ga je dolžnik dolžan upniku omogočiti kupiti po določbah SZ, mora upnik, ki zahteva izpolnitev obveznosti v dodatnem roku in po neuspešnem izteku tega roka plačilo sodnih penalov, navesti konkretno stanovanje, ki naj mu ga dolžnik omogoči kupiti.

Pojem pravnomočne odločbe, na podlagi katere se lahko vloži zahteva za določitev sodnih penalov, je potrebno razumeti v najširšem smislu (sodba, sklep, sodna poravnava itd.). Zajema tedaj vse odločbe, ki so izvršilni naslov, na podlagi določila 16. člena ZIP. Pred sodiščem sklenjena poravnava ni le sporazum med strankama, kot zmotno zatrjuje drugostopno sodišče, ampak pomeni tudi konec postopka, ki je bil v teku (konec litispendence in procesnopravnega razmerja), ima moč pravnomočne sodbe, predstavlja pa tudi izvršilni naslov (16. člen ZIP). S sodno poravnavo zaključen spor med pravdnima strankama predstavlja pravnomočno razsojeno stvar. Če se med istima strankama o istem zahtevku začne nova pravda, ima tožena stranka na razpolago ugovor pravnomočno razsojene stvari (exceptio rei iudicatae), na to, ali je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno, mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, morebitno novo sojenje o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pa predstavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 354.člena ZPP. Iz vseh navedenih razlogov zato pred sodiščem sklenjena poravnava ne predstavlja le sporazuma med strankama, ampak pr

Sodni penali se lahko določijo tudi za izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočnem sklepu sodišča izdanem v postopku zaradi motenja posesti.

Sodni penali so instrument prisile na nerednega dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočni sodni odločbi.