22. člen ZOR

Toženka neutemeljeno trdi, da bi morali sodišči po tretjem odstavku 22. člena Obligacijskega zakonika (OZ) šteti, da je toženka naslovila predlog nedoločenemu krogu oseb in jih povabila k dajanju ponudb. Iz okoliščin namreč izhaja drugače in sicer, da je toženka na podlagi 80. f člena Zakona o javnih financah (ZJF) za to, da bi občina s prodajo poslovnih prostorov dosegla čim višjo kupnino, izbrala javno dražbo in vnaprej objavila pogoje prodaje, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo izklicno ceno. Pravilno sta sodili, da je prišlo do sklenitve prodajne oziroma kupne pogodbe, ko je bila podana najvišja ponudba. O dražbi namreč govorimo, kadar gre za prodajo predmeta najboljšemu ponudniku. Razpis dražbe je poziv nedoločenemu krogu ljudi, naj stavljajo ponudbe. Pogoji za sklenitev so določeni že v razpisu, zato pogodba nastane, ko je podana najvišja ponudba, kar pomeni, da je akcept že vnaprej dan v korist ponudnika, katerega ponudba je najvišja. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnica 2. 12. 2002 organizirala javno dražbo, ki sta se je udeležila dva dražitelja, a je le toženec plačal varščino in uspešno d

O isti zadevi je bilo pred prvim sodiščem odločeno dvakrat. Kadar sodišče odloči o zahtevku, o katerem že teče pravda, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da se je pravda v obravnavani zadevi začela pred drugo identično pravdo. Prvo sodišče torej z odločanjem in z izdajo sodbe ni zagrešilo očitane procesne kršitve. Sodbi v obeh zadevah na prvi stopnji sta bili izdani istega dne. Ni odločilno, kdaj sta ju stranki prejeli. Obstoj oziroma visečnost pravde bi prenehala le z morebitno pravnomočnostjo sodbe v kasneje začeti identični pravdi. Ker sta bili v obeh zadevah vloženi pritožbi in je v drugi pravdi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrglo tožbo v kasneje pričeti pravdi, ni podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki bi narekovala še razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe v tem postopku.

Za kršitev zakonskih določb v poglavju o temeljnih načelih ZOR niso predpisane sankcije. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.

Podrejeni tožbeni zahtevek (tretji odstavek 182. člena ZPP), je postavljen pogojno: sodišče o njem odloči le, če zavrne primarni zahtevek. Če pa ugodi primarnemu zahtevku, o podrejenem zahtevku ne odloča, saj za to niso izpolnjene procesne predpostavke.

Ta objava je splošna ponudba, torej predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoločenemu številu oseb, in ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi bila sklenjena.