207. člen ZOR

Izvajalec gradbenih del in investitor sta odškodninsko odgovorna, saj v času škodnega dogodka še ni bilo izdano uporabno dovoljenje, ko se zgrajeni objekt sme uporabljati.

Tožnik, ki je (ko je čakal na pranje svojega vozila) stal na voznem pasu, za katerega je vedel, da se na njem odvija promet, in da se je mimo vozečemu vozilu umaknil tako, da je stopil nazaj, ne da bi pogledal ali lahko to varno stori, ter da zato ni opazil ne robnika (ob katerega se je spotaknil) ne jame, je tudi sam v precejšnji meri prispeval k nastanku škode.

Krivda ni predpostavka za presojo o obstoju in velikosti oškodovančevega prispevka k škodi. Zato povzročitelj škode lahko uveljavlja znižanje odškodnine zaradi prispevka oškodovanca tudi zoper tistega oškodovanca, ki po zakonu ne odgovarja za škodo, ki jo sam povzroči drugim; tak oškodovanec je tudi otrok do dopolnjenega 7 leta starosti.

Odškodnina je namenjena izravnavi oškodovančevega premoženjskega stanja, ki naj bo takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

Pri presoji, da za nastalo škodo odgovarja drugi toženec, kateremu je prvi toženec svoje delavce le „posodil“, ta pa jim je – kot neformalni delodajalec – odrejal delo in delo tudi nadziral, ne gre za razširjanje pojma delodajalec in delovnopravne zakonodaje, pač pa upoštevanje načel odškodninskega prava, katerega funkcija je preventivna in izravnalna (odprava oškodovančevega prikrajšanja), riziko nastanka škode iz nevarne dejavnosti pa nosi tisti, ki se z njo ukvarja oziroma v čigar interesu se ta dejavnost opravlja.

Če uveljavlja odškodnino za škodo na ribah gospodarska družba, ki se ukvarja z gojenjem rib v ribogojnici za prodajo na trgu, ji je oseba, ki povzroči škodo na ribah, odgovorna za dejansko škodo. Uporaba določbe Odškodninskega cenika, ki odškodninsko obveznost določa preko dejanske škode, to je v večkratniku tržne vrednosti, bi zakonsko določene vsebinske okvire (nedopustno) presegla. Terjatev za povrnitev (denarne) odškodnine za povrnitev premoženjske škode zaradi pogina rib v času nastanka škode po višini še ni bila jasno opredeljena, zato gre za nečisto denarno terjatev. Takšna odškodninska obveznost postane (čista) denarna terjatev šele s postavitvijo konkretnega denarnega zahtevka, ki je ekvivalenten (nedenarni) škodi, zato šele s tem trenutkom nastopi zamuda.

Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče podala na glavni obravnavi, ne da bi navedla, o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala; prav tako ni zatrjevala, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Zato je sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.

V civilnem postopku ni mogoče govoriti o nezakonito pridobljenih dokazih, kot je to primer v kazenskih postopkih, temveč le o prepozno predloženih dokazih, zato dejstvo, da je sodišče takšne dokaze obdržalo v prilogah spisa ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj jih sodišče ni izvedlo in dokazno ocenilo in odločitev ne temelji na teh dokazih. Ker je tožnik sam naročnik izgradnje deponije, ne gre za solidarno odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini tretjemu za škodo v smislu 207. člena ZOR.

Odškodninske odgovornosti prvotoženke ne vzpostavljata že okoliščini, da je lastnica gozda, kjer je prišlo do nezgode, in da je naročila sečnjo v strmini. Tudi iz drugih ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja, da ji je mogoče očitati krivdno ravnanje, katerega posledica je bila tožnikova nezgoda. Podiranje dreves je nevarna dejavnost, zato drugotoženec, ki se s to dejavnostjo ukvarja, za tožnikovo škodo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti. Sodišči pa sta pravilno ocenili, da je tudi tožnik k nastali škodi prispeval 30 %.

Ključni vzrok za padec drevesa so bile posekane korenine. Toženka pa bi kot skrben strokovnjak morala predvideti, da se lahko drevo s posekanimi koreninami zruši in da lahko k temu pripomorejo neugodne vremenske razmere. V tako dolgem obdobju, kot je v obravnavani zadevi preteklo od gradnje ceste, pa je treba pričakovati tudi hujše vremenske neugodnosti. Toženka se svoje odgovornosti ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na nenadno zrušenje drevesa, saj bi tudi tak način padca drevesa morala pričakovati ter morala in mogla preprečiti. Sodišči sta pravilno zaključili, da je toženka kot pravna naslednica naročnice gradnje ceste za nastalo škodo odgovorna po 207. členu ZOR.

Solidarna odgovornost naročitelja del z izvajalcem obstaja samo takrat, kadar škoda nastane tretjim osebam, torej osebam, ki so zunaj izvajalčeve sfere. Zato naročitelj po 207. členu ZOR ne odgovarja za škodo, ki pri izvajanju teh del nastane osebam, ki spadajo v izvajalčevo sfero npr. njegovemu delavcu.

Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 697/2004, z dne 14.12.2006). Sodišči prve in druge stopnje sta lahko kot izhodišče za presojo o očitku prepočasnega postopanja upoštevali (le) uveljavitev uredbe, objavljene v uradnem listu dne 26.4.2000, ki je pravna podlaga za začetek postopanja tožene stranke v zvezi z odkupom nepremičnin, in sklenitev pogodb o odkupu nepremičnin tožeče stranke dne 27.6.2000. Ob takšnem izhodišču pa očitek prepočasnega postopanja (in s tem protipravnega ravnanja) ne more biti utemeljen. Določilo 207. člena ZOR se namreč nanaša na situacijo, ko do škode pride zaradi izvajanja gradbenih del na nepremičnini (prim. pravno mnenje, občna seja VSS 15. in 16.12.1986, Poročilo VSS 2/86 str. 46, obr.). Izgradnja nove ceste v skladu s pridobljenimi dovoljenji za poseg v prostor ni protipravno ravnanje.

Toženka je na določenem področju zastopnik države in svoje zakonsko določene naloge iz 3. člena ZDARS vedno opravlja za račun države, ne pa za svoj račun. To je tudi razumljivo, saj so zemljišča in avtocesta, ki je speljana preko teh zemljišč, njena last, ne pa last toženke. Ker je zastopanje določeno v samem zakonu, sta vsebina in obseg zastopanja razvidna za vse.

Tožnik je zatrjeval solidarno odgovornost toženih strank kot izvajalca in investitorja za škodo, ki mu je nastala "v zvezi z izvajanjem del" (207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Plitek 3 cm izrez, manjša neravnina ne more predstavljati povečane nevarnosti, za katero bi bila tožena stranka objektivno odgovorna. Po 207. členu ZOR naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila z izvajanjem teh del.

Podiranje dreves ob javni cesti je nevarna dejavnost. Obe revidentki je treba opredeliti kot osebi, ki sta se v obravnavanem primeru ukvarjali s podiranjem dreves, le da so zanju to nevarno delo v okviru dogovorjene akcije opravili njuni krajani. Za škodo, nastalo tožnikoma zaradi padca drevesa na mimo vozeči avto, odgovarjata solidarno, ker je šlo za njuno skupno delovanje.

Naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del. Če je izvajalec objektivno odgovoren, je tako odgovoren tudi naročnik.

Opustitev, da se bodoči regresni dolžnik obvesti, da teče pravda za povračilo škode, ki jo je povzročil dolžnik, sama po sebi ne povzroči izgubo pravice do regresa, vendar pa regresni upnik s tem izgubi ti. intervencijski efekt sodne odločbe, na podlagi katere je plačal oškodovancu odškodnino.

Določbe čl. 207 ZOZ določa pravna podlaga solidarne odgovornosti naročnika in izvajalca del po podjemni pogodbi in se ne nanaša le na odgovornost naročnika in izvajalca gradbene pogodbe, kot ene od podvrst podjemne pogodbe.

Sodišče prve stopnje je prezrlo, da se je tožnik v tožbi in tekom postopka skliceval na solidarno odgovornost toženih strank kot naročnika in izvajalca del. Pravna podlaga za solidarno odgovornost naročnika z izvajalcem za tisto škodo, za katero odgovarja izvajalec po določilih, ki urejajo odškodninsko odgovornost, je v 207.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da naročnik in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del. Upoštevajoč vse okoliščine primera pa je odškodninska odgovornost za škodo, povzročeno z izvajanjem gradbenih del, lahko subjektivna ali pa objektivna.