139. člen ZD

Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno. Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.

Izpodbijani sklep je po svoji vsebini delni sklep, ker je prvo sodišče z njim odločilo le o dednih deležih dedinj B. B. in C. C. (E. E. je svoj dedni delež po zapustniku A. A. odstopila B. B.). Prvo sodišče je torej odločilo le o enem izmed vprašanj, o katerem je treba odločiti v zapuščinskem postopku (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Izdaja vmesnega ali delnega sklepa je v zapuščinskem postopku sicer možna v določenih specifičnih situacijah (na primer pri določitvi prevzemnika zaščitene kmetije), ki pa v tej zadevi niso podane.

Glede na to, da je odškodnina v obliki obveznic SOD-a, upoštevajoč pri tem 2. člen ZDen, le ena od oblik denacionalizacije nekdaj podržavljenega premoženja, ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da zapustnik z oporoko s tem premoženjem, ki ga je opredelil z navedbo parc. št. in ki je bilo kasneje vrnjeno v obliki obveznic, ni razpolagal. V 81. členu ZDen ni podlage za zahtevo, da bi oporočitelj v oporoki izrecno opredelil tudi obliko v kateri mu bo podržavljeno premoženje vrnjeno. Kdaj je dedovanje uvedeno in po katerem trenutku se presoja krog dedičev, ZDen ureja drugače kot ZD. Tako se po 1. odstavku 123. člena ZD dedovanje uvede s smrtjo zapustnika, po 1. odstavku 78. člena ZDen pa z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.

Sporazum med prednikom in potomcem o razveljavitvi sporazuma o anticipirani odpovedi dediščini ni v nasprotju z dednopravnimi predpisi. Stališče, da za razveljavitev soglasja zadošča sporazum med prednikom in potomcema, ki sta soglasje podala (brez sodelovanja potomca, ki mu je bilo premoženje izročeno), je materialnopravno zmotno.

Sodna praksa skrbniku denacionaliziranega premoženja sicer priznava pravico do vložitve izpraznitvenega zahtevka z vnaprejšnjo odpovedjo najemnega razmerja, ne pa tudi do uveljavljanja ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na vrnjeno premoženje. Testiranje ima že na podlagi 33. člena URS prednost pred zakonitim dedovanjem, ker je namen oporoke ravno v tem, da ima zapustnik svobodo drugače urediti prehod svojega premoženja, kot je določen z zakonitimi dednimi redi. Zakoniti dediči zato v situaciji, ko je oporoka veljavna, ne deduje.

V sporu o veljavnosti oporoke so vsi dediči nujni sosporniki le v primeru, da se oporoka tiče vseh dedičev in celotne zapuščine.