Vodja rediteljev

Kje se izraz uporablja

• 10. člen ZJZ – (splošne dolžnosti organizatorja)

  … ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Glede na značaj shoda oz …

• 14. člen ZJZ – (vloga)

  … predpisih, ki urejajo graditev objektov ter varstvo pred požarom; -       osebne podatke vodje ter vodje rediteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebiv …

• 16.c člen ZJZ – (vsebina dovoljenja)

  … shoda oziroma prireditve, -       program shoda oziroma prireditve, -       osebne podatke vodje in vodje rediteljev (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča) oziroma firma in sedež ter osebno ime odgovorne osebe, če redit …

• 25. člen ZJZ – (naloge reditelja)

  … niso s tem zakonom prepovedani. O svojem posredovanju in ukrepih mora reditelj obveščati vodjo rediteljev, ta pa vodjo. O izvajanju ukrepa površinskega pregleda osebne prtljage in drugih nujnih ukrepov za vzdrževanje reda iz tretjega odsta …

• 27. člen ZJZ – (prekinitev shoda oziroma prireditve)

  Vodja mora takoj prekiniti shod oziroma prireditev, če pride na shodu oziroma prireditvi do izvrševanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejanjem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska služba …

• 38. člen ZJZ

  … nasprotju z določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona; 2.     organizator, ki ne določi vodje ali rediteljske službe ali za vodjo določi osebo, ki je stara manj kot 18 let ali nima ustreznih psihofizičnih sposobnosti za opravljanje nal …

• 40. člen ZJZ

  … prireditev ni dovoljeno prinašati, ali kdor se s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, upira vodji ali reditelju, ko ta izvaja s tem zakonom predpisane ukrepe, ali udeleženec shoda oziroma prireditve, ki kljub opozorilu vodje ali reditelj …

Sodna praksa k 4. člen ZJZ

• VSL Sodba I Cpg 487/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024

  Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.

• VSL Sklep VII Kp 27131/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024

  Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

• VSRS Sodba IV Ips 57/2022

  Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

  Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Sorodni izrazi