iuris

Trgovina

Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

opravljanje trgovinske dejavnosti, ki obsega nakupovanje blaga z namenom nadaljnje prodaje ne glede na to, ali je blago prodano v nespremenjenem ali spremenjenem (obdelava, predelava in dodelava) stanju

nakup eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov za nadaljnjo prodajo in prodaja na debelo ali drobno ter posredovanje pri nakupu ali prodaji eksplozivov in pirotehničnih izdelkov

Kje se izraz uporablja

  • 1. člen ZT-1 – (vsebina zakona)

    Ta zakon določa način in pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem zakona.

  • 3. člen ZT-1 – (opravljanje trgovinske dejavnosti)

    (1) Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih (v nadaljnjem besedilu: prodajalna) ali zunaj njih, pod pogoji določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. (2) Prodajalna je poslovni prostor. Trgovec lahko zaradi značilnosti izde …

  • 5. člen ZT-1 – (minimalni tehnični pogoji)

    (1) Za opravljanje trgovinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na: -        prostor, opremo in naprave v prodajalni, -        zunanjost prodajalne, -        način, opremo in naprave za prodajo blag …

  • 8. člen ZT-1 – (obratovalni čas)

    … določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo s področja dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce …

  • 9. člen ZT-1 – (javno pooblastilo)

    (1) Minister, pristojen za trgovino, s podzakonskim aktom uredi pravila sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve in stopnje običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara). (2) Minister, pristojen za trgovino, lahko reprezen …

  • 11. člen ZT-1 – (upravni ukrep)

    … organ ugotovi, da trgovec: -        ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti (5. člen), -        ne evidentira poslovnih dogodkov oziroma ne zagotovi pristojnim inšpekcijskim organom podatke o stanju …

  • 12. člen ZT-1 – (kazenske določbe)

    … dejavnost pa prostor namenjen tej dejavnosti ni vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak ni določen v internem načrtu tega prostora (tretji odstavek 3. člena), -        če omogoči potrošniku uživa …

  • 13. člen ZT-1 – (prenehanje veljavnosti predpisov)

    Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi: -        Zakon o trgovini (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo); -        Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnos …

Sodna praksa k 2. člen ZT-1

  • VSRS Sklep I Up 179/2021
    Vrhovno sodišče RS · 15. 9. 2021

    Za presojo, ali obravnavani Odlok ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba posamičnega javnopravnega razmerja (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno, v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali norma zadeva določene osebe posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Eden od pokazateljev, da gre za navedene učinke, je, da za nastop take spremembe ni treba izdati upravne odločbe (zoper katero ima prizadeta oseba samostojno sodno varstvo). Na drugi strani je za predpise značilno, da se nanaša na nedoločen oziroma nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število primerov, nastalih v času njegove veljavnosti. Začasna prepoved neposrednega ponujanja in prodajanja blaga potrošnikom se nanaša na vse osebe, ki po uveljavitvi Odloka opravljajo trgovinsko dejavnost, kot jo ureja ZT-1, razen če zagotovijo (za kar tudi odgovarjajo), da pri njih zaposleni izvajalci dejavnosti, ki prihajajo v neposreden stik s potrošniki, izvedejo testiranje na v

  • VSRS Sodba IV Ips 79/2012
    Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2013

    Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v takšni pripravi jedi, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.

  • VDSS sodba Pdp 882/2012
    Višje delovno in socialno sodišče · 12. 10. 2012

    Tožnica (trgovka) od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi telesne poškodbe, ki ji je nastala pri preprečitvi tatvine v trgovini. Pri opravljanju trgovinske dejavnosti tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega in pri njej nevarnosti ne presegajo tistih, ki so jim ljudje izpostavljeni pri običajnih vsakodnevnih opravilih. Delo trgovke in blagajničarke, ki opravlja delo v okviru te dejavnosti ni nevarno delo, zaradi katerega bi bila tožnica izpostavljena večjim nevarnostim od običajnih. Veljavni predpisi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi opravljanje trgovinske dejavnosti, kljub dejstvu, da prodajalke vsakodnevno prihajajo v stik s strankami, med katerimi je tudi nezanemarljiv odstotek tatov, delodajalcu (trgovskemu podjetju) narekovalo posebno varovanje. Zato delodajalcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.

Vse odločbe (5) →

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.