3. člen ZT-1
(opravljanje trgovinske dejavnosti)
(1)Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih (v nadaljnjem besedilu: prodajalna) ali zunaj njih, pod pogoji določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.
(2)Prodajalna je poslovni prostor. Trgovec lahko zaradi značilnosti izdelkov ali zaradi zahtev drugih predpisov opravlja trgovinsko dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni.
(3)Če se v prodajalni opravlja tudi druga dejavnost mora biti prostor namenjen tej dejavnosti vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.
(4)Trgovec lahko v svoji prodajalni dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku omogočiti uživanja hrane ali pijače v prodajalni ali pred njo. Ne glede na določbo prejšnjega stavka lahko trgovec zaradi zaokrožitve svoje ponudbe brez izpolnjevanja posebnih pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gostinstvo, v prodajalni nudi potrošnikom določene vrste napitkov in živil (kava, čaj, brezalkoholne pijače in drugi topli in hladni napitki, pecivo, krofi, izdelki iz dopeke, sendviči, mini pizze in podobno).
(5)V prodajalni ali pred njo so dovoljene brezplačne degustacije posameznih vrst blaga.
(6)Prodaja blaga zunaj prodajaln se opravlja s potujočo prodajalno, na premični stojnici, s prodajnim avtomatom, od vrat do vrat, na daljavo in na tržnici.
(7)Prodaja blaga v trgovini na debelo se lahko opravlja tudi na posebej urejenem prostoru ali v tranzitu.
- VSL Sodba II Cp 1088/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja. Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora na
- UPRS sodba I U 1567/2010Upravno sodišče RS · 2011
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost. Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 9. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1088/2023Višje sodišče v Ljubljani · 27. 9. 2023
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja. Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora na
- UPRS sodba I U 1567/2010Upravno sodišče RS · 16. 11. 2011
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost. Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.