Rediteljska služba

Kje se izraz uporablja

• 5. člen ZJZ – (izključitev uporabe zakona)

  … odstavka 10. člena, določba tretje alinee prvega odstavka 14. člena v delu, ki se nanaša na rediteljsko službo, ter 26. in drugega odstavka 27. člena tega zakona se ne uporabljajo za državne proslave, ki jih organizira Predsednik Republike …

• 10. člen ZJZ – (splošne dolžnosti organizatorja)

  … število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo. Če je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem iz 16. člena tega zakona naloženo, da mora …

• 14. člen ZJZ – (vloga)

  … spol, če mu EMŠO ni določen, državljanstvo, naslov stalnega ali začasnega prebivališča); če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, pa tudi njegove podatke (firma, sedež, matična štev …

• 16.c člen ZJZ – (vsebina dovoljenja)

  … stalnega ali začasnega prebivališča) oziroma firma in sedež ter osebno ime odgovorne osebe, če rediteljsko službo opravlja subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja ljudi in premoženja, -       način varovanja shoda oziroma prireditve …

• 25. člen ZJZ – (naloge reditelja)

  … pregleda osebno prtljago udeleženca, če udeleženec s tem soglaša. Če na shodu ali prireditvi rediteljsko službo zagotavlja subjekt, ki opravlja dejavnost varovanja javnih zbiranj, lahko varnostniki izvajajo tudi druge ukrepe, ki jih določa …

• 27. člen ZJZ – (prekinitev shoda oziroma prireditve)

  … pozivanja h kaznivim dejanjem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska služba ne more odpraviti in je huje kršen javni red ali ogrožena varnost ljudi ali premoženja oziroma varnost javnega prometa. V primerih …

• 38. člen ZJZ

  … določbo drugega odstavka 6. člena tega zakona; 2.     organizator, ki ne določi vodje ali rediteljske službe ali za vodjo določi osebo, ki je stara manj kot 18 let ali nima ustreznih psihofizičnih sposobnosti za opravljanje nalog vodje (10 …

Sodna praksa k 4. člen ZJZ

• VSL Sodba I Cpg 487/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024

  Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.

• VSL Sklep VII Kp 27131/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024

  Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

• VSRS Sodba IV Ips 57/2022

  Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

  Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Sorodni izrazi