Država članica

Kje se izraz uporablja

• 11. člen ZPotK-2 – (dostop do zbirke osebnih podatkov)

  … dajalcu kredita pooblaščena za obdelavo teh podatkov. (3) Dajalec kredita s sedežem v drugi državi članici ima dostop do podatkov iz prvega odstavka tega člena pod enakimi pogoji kot dajalec kredita, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. (4) …

• 30. člen ZPotK-2 – (dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)

  … finančnih storitev po zakonu, ki ureja bančništvo; 2. kreditne institucije s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja v Republiki Sloveniji in pridobijo dovoljenje za opravljanje ba …

• 31. člen ZPotK-2 – (izdaja in podaljšanje dovoljenja)

  … izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena in v katerem ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali katerega bilančna vsota po stanju ob ko …

• 39. člen ZPotK-2 – (splošne informacije)

  … pogodba za nepremičnino zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, ki se nahaja v drugi državi članici; - možno obdobje trajanja kreditne pogodbe za nepremičnino; - navedbo, ali se kredit za nepremičnino obrestuje s fiksno, spremenljiv …

• 44. člen ZPotK-2 – (zbiranje in obdelava podatkov iz zbirke osebnih podatkov)

  … dajalcu kredita pooblaščena za obdelavo teh podatkov. (3) Dajalec kredita s sedežem v drugi državi članici ima dostop do istih podatkov iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma o zadolženosti fizičnih oseb in pod enakimi pogoji k …

• 47. člen ZPotK-2 – (izvajanje svetovalnih storitev)

  … zakonom, ki ureja bančništvo; - dajalec kredita, ki je kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravlja svetovalne storitve v Republiki Slovenije in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finan …

• 52. člen ZPotK-2 – (kredit za nepremičnino v tuji valuti)

  … kreditne sposobnosti potrošnika, ki se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino, ali - države članice, v kateri je potrošnik imel stalno prebivališče ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino. (3) Dajalec kredita in potrošnik se lahk …

• 56. člen ZPotK-2 – (način izračuna)

  … enaka trenutni ciljni stopnji inflacije Evropske centralne banke ali stopnji inflacije v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina, če je ta višja od ciljne stopnje Evropske centralne banke v času sklenitve kreditne pogodbe, ali 0 %, …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi