3. člen

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.»država članica« je država članica Evropske unije in država članica Evropskega gospodarskega prostora;

2.»ponudnik storitev« je vsaka fizična oseba, ki je državljan ali državljanka države članice, ali vsaka pravna oseba, ustanovljena po pravu držav članic, z registrskim sedežem v državah članicah, osrednjo upravo ali osrednjim delovanjem v Evropski uniji, kakor pravne in fizične osebe določa 48. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ponuja ali opravlja storitev;

3.»storitev« je skladno z 49. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije vsaka posamična gospodarska oziroma pridobitna ali samozaposlitvena dejavnost, ki jo, praviloma za plačilo, opravlja ponudnik storitev kot pravna ali fizična oseba. Proizvodnja blaga se ne šteje za storitev, pač pa se za storitev štejejo posamezne aktivnosti, potrebne za proizvodnjo in trženje blaga;

4.»čezmejne storitve« so tiste, ki niso omejene samo na Republiko Slovenijo, pri čemer velja čezmejnost pri ponudniku ali prejemniku storitev, ki sta iz druge države članice, ali če je storitev opravljena v drugi državi članici, četudi prejemnik ali ponudnik storitev nista iz te druge države članice;

5.»zahteva« je vsaka obveznost, prepoved, pogoj ali omejitev v predpisih Republike Slovenije ali predpisih držav članic ali posledično iz sodne prakse, upravnih praks ali predpisov poklicnih združenj ali iz kolektivnih pravil poklicnih združenj ali drugih poklicnih organizacij, sprejetih za izvajanje dejavnosti na podlagi njihove pravne avtonomije, pri čemer predpisi, določeni s kolektivnimi pogodbami, ki so jih sklenili socialni partnerji, ne veljajo kot zahteve po tej uredbi.