Penologija

Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativni način se uresničuje tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca, pri tem pa mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo.

Skrb za družino, in sicer za otroke obsojenkine sestre, kar vse v pritožbi izpostavlja obsojenka, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne okoliščine, ki bi, ob upoštevanju velike nevarnosti ponovitve dejanja na prostosti, narekovale nadomestitev zaporne kazni, kot je to predlagala obsojenka. Odsotnost obsojenke iz domačega okolja in družinskega življenja je namreč redna, pričakovana ter neizogibna posledica vsake izrečene zaporne kazni, na katero bi obsojenka morala računati že v času storitve kaznivega dejanja.

Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.

Po obrazloženem tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih navaja pritožnica niso takšne, ki bi utemeljevale spremembo izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist. Pri obsojencu namreč z nadomestitvijo zaporne kazni z delom v splošno korist ne bi bil dosežen namen kaznovanja in bo tako le v celoti prestana zaporna kazen na obsojenca vplivala toliko vzgojno, da v bodoče tovrstnih in podobnih kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.

Ne iz izpodbijane in ne iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako ravnanje delavke v konkretnem primeru odraža tožničin sistem poslovanja v postopkih izvrševanja dela v splošno korist oz. ni razvidno, ali in zakaj je delavka očitane nepravilnosti storila prav zaradi pomanjkljivih in neustreznih organizacijskih in strokovnih navodil ravnanja v teh postopkih. V drugem odstavku 6. člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist so ravnanja, ki se štejejo za neizpolnjevanje nalog, našteta primeroma, zato obvestilo, s katerim je tožnica sodišče obvestila o neizpolnjevanju nalog in je k temu priložila poročilo izvajalske organizacije, da obsojenka ni sposobna opravljati dela v splošno korist zaradi zdravstvenih težav, ni v nasprotju z omenjeno določbo Pravilnika.