VSRS sklep VIII Ips 70/99

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku tožnika za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 16.2.1996, na podlagi katere je bil z delovnega mesta namestnika komandirja Postaje mejne milice F. razporejen na delovno mesto pomočnika vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru v K..

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo, ki jo je vložilo Ministrstvo za notranje zadeve, saj Ministrstvo ni bilo stranka v postopku, poleg tega pa niti nima sposobnosti biti stranka v delovnem sporu.

Zoper pravnomočni sklep drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pravočasno revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da je sodišče v izpodbijanem sklepu bistveno kršilo določbe 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ji sklep revizijskega sodišča VIII Ips 147/98, s katerim je revizijsko sodišče ugodilo reviziji, ni bil vročen. Zaradi opustitve ji ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v ponovno obravnavo in sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče revizijo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se upošteva po uradni dolžnosti, prav tako pa ne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija.

Res je sicer, da je sodišče druge stopnje sklep revizijskega sodišča toženi stranki vročilo šele skupaj z novim sklepom drugostopenjskega sodišča, vendar s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj zaradi tega tožena stranka ni bila prizadeta v kakšni svoji pravici. Sodišče druge stopnje je moralo ponovno obravnavati pritožbo organa, ki ni bil stranka v postopku. Glede take napake tretji odstavek 351. člena ZPP ne predvideva možnosti dopolnitve ali poprave pritožbe. Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) rok za pritožbo osem dni in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni smelo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).