VSCE Sklep III Kp 32012/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog obtoženčeve zagovornice za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 27. 2. 2017 in 2. 3. 2017 v celoti zavrne kot neutemeljen, izpodbijani sklep pa se pod točko II izreka razveljavi.

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata sodišča prve stopnje, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 285.e člena ZKP, delno ugodila predlogu obtoženčeve zagovornice za izločitev nezakonitih dokazov ter iz kazenskega spisa, opr. št. I K 32012/2015, izločila listine in predmete, navedene pod točko I sklepa, po uradni dolžnosti pa izločila tudi listine in predmete, navedene pod točko II izpodbijanega sklepa. Predsednica senata pa ni sledila zagovorničinemu predlogu, da se iz kazenskega spisa izloči zapisnik o ogledu na list. št. 8 do 10, celotno poročilo Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 26. 8. 2014, predmeti zaseženi pri ogledu 5. 6. 2014 v dopoldanskem času v pomožnem objektu, potrdila o prevzemu predmetov na list. št. 55, uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja na list. št. 7 (točki 11 in 12 obrazložitve), kar pa pritožbeno ni bilo izpodbijano.

2. Zoper sklep predsednice senata se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se listine in predmeti, navedeni v točkah I in II izreka izpodbijanega sklepa ne izločijo iz spisa opr. št. I K 32012/2015 oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tako v pisnem predlogu za izločitev dokazov z dne 27. 2. 2017 kakor tudi na predobravnavnem naroku 2. 3. 2017 je obtoženčeva zagovornica izrazila prepričanje, da je odredba dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 5. 6. 2014, opr. št. I Kpd 23706/2014, nezakonita, ker preiskovalni sodnik ni ocenil dokazov, se do njih opredelil ter obrazložil zahtevanega dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum, pač pa je le prepisal navedbe predlagatelja. Zagovornica se je glede zahteve po obrazloženosti odredbe za hišno preiskavo sklicevala na odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 9. 6. 2016, opr. št. Up-1006/13, ter Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Dragojević proti Hrvaški z dne 15. 1. 2015.

5. Predsednica senata je glede obrazloženosti odredbe za hišno preiskavo sledila navedbam zagovornice ter zaključila, da odredba glede obrazložitve ne izpolnjuje zahtevanih standardov ESČP ter Ustavnega sodišča RS, saj je izostala sodnikova presoja oziroma konkretizirano pojasnilo, na podlagi česa ocenjuje, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da so ravno navedeni trije osumljenci storili očitano jim kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik je po mnenju predsednice senata le povzel kronologijo dogajanja, dejavnosti policistov od prve pobude za izdajo odredbe z dne 23. 4. 2014 in prepisal navedbe iz predloga Okrožnega državnega tožilstva z dne 5. 6. 2014, številka Ktpp 180/2014. Po prepričanju predsednice senata odredba tudi ne vsebuje razlogov zakaj preiskovalni sodnik ocenjuje, da obstaja verjetnost, da se bodo iskani predmeti našli prav pri določeni osebi in na določenem mestu, ampak le zakonsko frazo. Tako naj bi bila obrazložitev predmetne odredbe za hišno preiskavo vsebinsko prazna.

6. Sodišče druge stopnje sicer ne oporeka pravilnosti izpodbijanega sklepa glede obširnega navajanja ustavnosodnih podlag, ki so pomembne pri preizkušanju obrazloženosti predmetne odredbe preiskovalnega sodnika, a ugotavlja, drugače kot predsednica senata sodišča prve stopnje, da pa odredba preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo z dne 5. 6. 2014, opr. št. I Kpd 23706/2014, vendarle zadosti vsem pogojem, ki sta jih v tej zvezi postavila Ustavno sodišče RS in ESČP. V obrazložitvi odredbe o hišni preiskavi morajo biti obrazloženi tako utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje kot tudi verjetnost, da se bo pri preiskavi prijel obdolženi ali se bodo odkrili pomembni sledovi kaznivega dejanja oziroma predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Prvi pogoj, torej utemeljeni razlogi za sum po sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 24. 5. 2012, opr. št. I Ips 51426/2010, pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približujejo utemeljenemu sumu. Slednjega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-18/93 z dne 11. 04. 1996 opredelilo kot visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Zato je potrebno razloge, s katerimi se utemeljuje sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, konkretizirati in določno izraziti v tolikšni meri, da razumnega človeka prepričajo v obstoj suma ter po drugi strani omogočajo učinkovito sodno presojo (sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 8. 9. 2005, opr. št. I Ips 238/2005). Pri presoji predpisanega dokaznega standarda je vedno potrebno presoditi naravo in verodostojnost informacij. Pri tem, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da naj bi v predmetni odredbi izostala sodnikova presoja utemeljenih razlogov za sum, pa spregleda, da je preiskovalni sodnik dokaze zbrane tekom predkazenskega postopka, kot to izhaja iz točk 4 in 5 obrazložitve, vendarle presojal. Že pod točko 4 obrazložitve je tako navajal, kaj je iz zbranih dokazov moč ugotoviti ter konkretno kaj izhaja iz "sedaj priložene zgoraj navedene dokumentacije" (močan vonj po prepovedani rastlini indijski konoplji; sovpadanje s prejetim anonimnim pismom; ugotovitve kdo biva v stanovanjski hiši; kaj izhaja iz podatkov podjetja Elektro Celje z dne 9. 5. 2014 in 3. 6. 2014; primerjava povprečne porabe električne energije na odjemnem mestu i. t. d.). Preiskovalni sodnik je na podlagi predstavljenih in ocenjenih dokazov zaključil, da ti potrjujejo, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da trije osumljenci izvršujejo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Glede na obseg in način obrazložitve predmetne odredbe pod točko 5, ki se nanaša na utemeljevanje zahtevanega dokaznega standarda, se torej izkaže kot protispisna trditev prvega sodišča, da gre zgolj za prepis navedb iz predloga državnega tožilstva, še manj pa se izkaže kot ustrezna primerjava z odredbo za hišno preiskavo, ki je bila predmet presoje Ustavnega sodišča v odločbi z dne 9. 6. 2016, opr. št. Up-1006/13. Kot pravilno navaja pritožnik, se je obrazložitev slednje glasila: "Iz predloga SKP PU Murska sobota št. (…) izhaja utemeljen sum, da je V. J. storil kaznivo dejanje po čl. 206/II KZ-1. Na podlagi ugotovitev, navedenih v tem predlogu, šteje sodišče za verjetno, da se bodo pri hišni preiskavi odkrili sledovi kaznivega dejanja in našli predmeti, predvsem plastična zatega, električni kabel, temne kape z izrezom za oči, električni paralizator in izolirni trak, ki so pomembni za kazenski postopek v dokazne namene. S tem so izpolnjeni vsi zakoniti pogoji za izdajo te odredbe". Odredbi sta torej glede obrazložitve zahtevanega dokaznega standarda in verjetnosti, da so bodo našli predmeti in sledovi pomembni za kazenski postopek povsem neprimerljivi. V predmetni kazenski zadevi ocenjevana odredba, po prepričanju sodišča druge stopnje, vsebuje dovolj konkretizirane razloge, ki razumnega človeka prepričajo v obstoj suma, da osumljene osebe na navedenem naslovu gojijo prepovedano drogo - indijsko konopljo.

7. Ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ki naj bi bilo storjeno na izvršitveni način neupravičene proizvodnje rastline, ki je razvrščena kot prepovedana droga (konoplja), je za sodišče druge stopnje povsem sprejemljiv pritožbeni argument, ki se nanaša na obrazložitev drugega pogoja za sklepčnost odredbe za hišno preiskavo in sicer verjetnosti, da se bodo pri njej odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. Oceno preiskovalnega sodnika pod točko 6 obrazložitve, da obstaja verjetnost, da se bodo na kraju hišne preiskave našle ″rastline indijske konoplje, prepovedana droga in pripomočki za gojenje le-te ter za morebitno razpečevanje le-te in morebitni drugi predmeti in sledovi pomembni za kazenski postopek″, si je potrebno razlagati v povezavi s točko 5 obrazložitve iz katere povsem jasno izhaja, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se na navedenem naslovu goji prepovedana droga - konoplja, ki jo bo potrebno zaseči ter na ta način zavarovati dokaze pomembne za kazenski postopek. Zato se ni mogoče strinjati z zaključkom predsednice senata, da obrazložitev odredbe v tem delu vsebuje le zakonsko frazo in je vsebinsko prazna.

8. Upoštevaje zgornje zaključke, je sodišče druge stopnje pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pisni predlog obtoženčeve zagovornice za izločitev nedovoljenih dokazov z dne 27. 2. 2017, ponovljen na predobravnavnem naroku 2. 3. 2017 v celoti zavrnilo kot neutemeljen, izpodbijani sklep pa pod točko II izreka, kjer je prvo sodišče po uradni dolžnosti glede na sprejeto odločitev izločilo še druge listine, katerih izločitve zagovornica ni predlagala, razveljavilo.