VSKP Sodba PRp 193/2025

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

2. Storilka mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 135,00 EUR.

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni kot neutemeljeno zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška Dolina in Bloke št. Pn22451-5450/2023-1 z dne 11. 12. 2023.

2. Zoper sodbo se storilka pritožuje. V zahtevi za sodno varstvo je navedla, da prekrška ni storila, saj je bila istega dne s prijateljico na Hrvaškem. V dokaz je predložila potrdila o plačilu cestnini. Naslov prijateljice ji takrat ni bil poznan, pričakovala pa je, da jo bo sodišče pozvalo k dopolnitvi zahteve. Iz obrazložitve sicer izhaja, da naj bi njo sodišče pozvalo k predložitvi manjkajočih podatkov, vendar poziva ni prejela. Poziv je bil očitno poslan na naslov, na katerem že leto dni ne živi več. Na napačen naslov je bilo očitno poslano tudi vabilo na zaslišanje. Sodišče je ravnalo nestrokovno, ko je narok preklicalo, pri čemer je bil preklic pravilno vročen. V konkretnem postopku je bila kršena pritožničina pravica do izjave. Če bi sodišče zaslišanje izvedlo, bi lahko na naroku sporočila naslov priče (naslov navaja v pritožbi). Odločitev sodišča, da dokaznega postopka ne bo izvedlo, čeprav ga je začelo izvajati, je arbitrarna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Storilka je v pritožbi zapisala svoj naslov A. Na isti naslov je bil vročen poziv k predložitvi podatkov o priči in sicer 23. 7. 2025. Poziv je bil torej pravilno vročen. Storilka vse do izdaje izpodbijane sodbe naslova priče ni sporočila, tako da sodišče niti ni moglo izvajati dokazov v potrditev njenih navedb. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, potrdila o plačilu cestnine dokazujejo samo to, da je nekdo plačal cestnino. Dejstvo, da storilka ni sporočila imena in podatkov za pričo, pomeni, da je njen dokazni predlog ostal nekonkretiziran, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ni izpodbila zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Ta namreč določa, da se v primerih ko je prekršek storjen v cestnem prometu in ni znano, kdo je storilec, šteje, da je prekršek storil lastnik vozila. Dokazno breme, da temu ni tako, je na lastniku vozila. Temu dokaznemu bremenu pa storilka ni zadostila. Tudi ne s svojo izjavo v zahtevi za sodno varstvo, da je bila takrat na Hrvaškem¹. Storilka je imela možnost svoje trditve podkrepiti s predlaganim dokazom, vendar je sama povzročila, da sodišče tega dokaza ni moglo izvesti. V pozivu je bila tudi opozorjena, da bo sodišče odločilo brez zaslišanja priče glede na stanje spisa, če v postavljenem roku ne bo sporočila pravega naslova priče.

5. Res je sodišče sprva razpisalo narok za zaslišanje storilke (v času, ko še ni potekel rok za posredovanje podatkov o priči in ko je bilo torej še mogoče pričakovati, da bo sodišče lahko izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem priče), vendar s tem, ko je narok po poteku roka za posredovanje podatkov o priči preklicalo, ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe². Sodišče prve stopnje se je do navedbe, da je bila takrat na Hrvaškem, opredelilo in pravilno pojasnilo, da na ta način (z listinami, iz katerih ne izhaja, da se nanašajo nanjo, in s svojo izjavo) ni uspela vzbuditi dvoma v to, da je storila očitani prekršek.

6. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

7. Pritožnica mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 135,00 EUR sodne takse za pritožbo.

-------------------------------
¹ Pri čemer storilka niti ni poskušala pojasniti, kako to, da je bil z njenim avtom istočasno storjen prekršek na območju Postojne.
² Kot zgoraj povedano, je bila storilka na tako možnost v pozivu opozorjena.