VSCE Sklep IV Ip 98/2026

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter se predlog za izvršbo zavrne.

2. Upnica mora v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe.

2. Zoper sklep se dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

   Navaja, da med strankama ni sporna višina preživnine (300,00 EUR od 18. 5. 2022 dalje), ki izhaja iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 909/2022 z dne 21. 8. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru Cp 879/2024 z dne 19. 11. 2024. Ne strinja pa se z obvestilom Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), s katerim je ta nezakonito in retroaktivno uskladil preživnino od leta 2022 naprej, čeprav je sodišče ob izdaji sklepa leta 2024 indeks rasti cen že upoštevalo. Sklicujoč se na 107. in 198. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) izpostavlja, da se preživnina usklajuje glede na zadnje določeno osnovo in le za vnaprej, kar potrjuje tudi četrta točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, ki določa usklajevanje za bodoče dospevajoče obroke. Ob tem navaja, da je CSD 10. 2. 2025 najprej izdal pravilno obvestilo o uskladitvi z veljavnostjo od 1. 2. 2025 naprej, nato pa pod vplivom upničine pritožbe izdal novo, napačno obvestilo, s katerim je retroaktivno in nezakonito posegel v dolžnikove obveznosti. Sodišču prve stopnje očita tudi, da v izpodbijanem sklepu ne navaja nobene trditvene, dokazne ali zakonske podlage ter sodne prakse, ki bi CSD-ju omogočala retroaktivno valorizacijo preživnine, zaradi česar te odločitve ni mogoče preizkusiti. Prereka tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazal nobenega ugovornega razloga. Navaja, da je uveljavljal ugovor neobstoja terjatve, kar skladno s 55. členom ZIZ predstavlja utemeljen razlog, ki preprečuje izvršbo. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi, s stroškovno posledico za upnico.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbeno obravnavani zadevi izvršilni naslov predstavlja sklep Okrožnega sodišča v Mariboru N 909/2022 z dne 21. 8. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru Cp 879/2024 z dne 19. 11. 2024¹ in obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z dne 19. 2. 2025. Upnica izterjuje razliko preživnine od 18. 2. 2023 do 18. 5. 2025 med že plačano preživninsko obveznostjo in usklajenimi zneski z dne 19. 2. 2025,² ko je CSD izvedel valorizacijo preživnine za leti 2023 in 2024 ter za leto 2025.

6. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor, da je CSD nezakonito in nepravilno izdal obvestilo o uskladitvi preživnine za leti 2023 in 2024, ker je valorizacijo preživnine za ti dve leti po uradni dolžnosti upoštevalo že nepravdno sodišče, zavrnilo z obrazložitvijo, da se preživnina, določena z izvršilnim naslovom, po 198. členu DZ³ usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po uradni dolžnosti s strani CSD. Poudarilo je, da sodišče pri izdaji odločbe ne izvaja valorizacije, temveč le določi izhodiščni znesek, od katerega se preživnina nato usklajuje. CSD je bil zato dolžan uskladiti preživnino, določeno z novo osnovo 300,00 EUR od 18. 5. 2022, in sicer tudi za nazaj. Ob tem je še pojasnilo, da CSD pri usklajevanju ne presoja, ali so bile spremenjene okoliščine morda že upoštevane pri sodnem določanju preživnine. Po presoji sodišča prve stopnje zato ne gre za dvojno zvišanje (kot je trdil dolžnik), temveč za dva ločena pravna inštituta. CSD je bil dolžan preživnino zgolj valorizirati in bi bil v zmoti le ob uporabi napačnih indeksov, usklajevanju za obdobje brez preživnine ali ob dvojni uskladitvi v istem letu, česar pa dolžnik ni zatrjeval.

7. Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da vsebinsko uveljavljana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni podana. Že iz zgornjega povzetka je razvidno, da je izpodbijani sklep v tem delu obrazložen. Razlogi si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom, zato je omogočen pritožbeni preizkus. Nestrinjanje z odločitvijo pa ne pomeni kršitve, zaradi katere se izpodbijane odločitve ne bi dalo preizkusiti.

8. Glede materialnopravne presoje sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obvestilo CSD skupaj s pravnomočno sodno odločbo izvršilni naslov (tretji odstavek 198. člena DZ). Z navedenim obvestilom CSD z izvršilnim naslovom določeno preživnino uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji. Ta uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu R Slovenije (prvi odstavek 198. člena DZ).

9. Narava obvestila CSD o uskladitvi preživnine je skladno z navedeno zakonsko določbo pomožna (akcesorna). Obvestilo CSD ne predstavlja samostojnega izvršilnega naslova, temveč šele skupaj s pravnomočno sodno odločbo, ki je primarni izvršilni naslov, in katerega nadgrajuje, tvori celovit izvršilni naslov. Zaradi te neločljive funkcionalne povezanosti je treba vsebino obvestila o uskladitvi preživnine (kot sekundarnega izvršilnega naslova) vedno razlagati ob upoštevanju in v skladu s sodno odločbo, ki meritorno oblikuje samo preživninsko obveznost.

10. Iz 4. točke izreka sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 909/2022 z dne 21. 8. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru Cp 879/2024 z dne 19. 11. 2024, ki predstavlja primarni izvršilni naslov, izhaja,⁴ da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v znesku 300,00 EUR od 18. 5. 2022 dalje mesečno, in sicer je do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obroke dolžan poravnati v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v R Sloveniji; pisno obvestilo CSD o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine je skupaj s sklepom izvršilni naslov. Iz že izpostavljene določbe prvega odstavka 198. člena DZ izhaja, da CSD uskladitev opravi enkrat letno v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena.

11. V pritožbeno obravnavani zadevi gre tako za neskladje med obvestilom CSD z dne 19. 2. 2025, ki je preživnino uskladil tudi za leti 2023 in 2024, in samo sodno odločbo, kakor tudi za neskladje s predhodno citirano zakonsko določbo. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov resda vezano skladno z načelom stroge formalne legalitete, vendar pa ob jezikovni razlagi glavnega izvršilnega naslova - tj. sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 909/2022 z dne 21. 8. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru Cp 879/2024 z dne 19. 11. 2024, ni mogoče priti do razlage, da je upnica upravičena tudi do izterjave razlike preživnine že od leta 2023 dalje (med že plačano preživninsko obveznostjo in usklajenimi - valoriziranimi zneski). Usklajevanje, ki ga opravi CSD, je (ob upoštevanju izvršilnega naslova in prvega odstavka 198. člena DZ) lahko relevantno le za prihodnje plačevanje preživnine, ne pa za zapadle obroke pred izdajo sodne odločbe, katerih višina je bila s sodno odločbo določena v znesku 300,00 EUR. Dolžnik zato v pritožbi utemeljeno opozarja, da CSD za navedeni leti ni imel podlage za uskladitev preživnine, saj je takšen obračun v nasprotju s samim izrekom sodne odločbe. Uskladitvi preživnine za obdobje pred izdajo sodne odločbe nasprotujejo tudi časovne meje pravnomočnosti; te sodišču nalagajo, da ob sprejemu odločitve upoštevajo dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, zato v preteklo obdobje z naknadnimi izračuni valorizacije ni več dopustno posegati.

12. Ker pa iz VII. točke Količnika uskladitve preživnin in nadomestil preživnin za leto 2025 z dne 20. 1. 2025⁵ izhaja, da preživnine, določene ali dogovorjene v mesecih od junija do decembra 2024, ostanejo na določeni višini in se torej ne uskladijo, se izkaže, da je dolžnikov ugovor v celoti utemeljen (torej tudi za obdobje v letu 2025).

13. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi zgoraj pojasnjenega napačno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrnilo dolžnikov ugovor. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na temelju 3. točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter se upničin predlog za izvršbo zavrne.⁶

14. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v povezavi s šestim odstavkom 38. člena ZIZ je sodišče druge stopnje še sklenilo, da mora upnica dolžniku, ki je s pritožbo uspel, povrniti neutemeljeno povzročene stroške pritožbenega postopka. Skladno s priloženim stroškovnikom in veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), pritožbeni stroški dolžnika predstavljajo: nagrada za sestavo pritožbe (tar. št. 31/7 OT) v obsegu priglašenih 200 odvetniških točk, povečana za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 4 odvetniških točk, oboje povečano za 22 % DDV (2. člen OT). Upnica mora tako dolžniku plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

¹ Z njim je pritožbeno sodišče prvostopni sklep spremenilo tako, da je dolžniku namesto od izdaje prvostopnega sklepa (od 21. 8. 2024 dalje) naložilo plačilo spremenjene preživnine v višini 300,00 EUR od 18. 5. 2022 dalje.
² Gre za glavnico v znesku 820,52 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska.
³ V izpodbijanem sklepu očitno po pomoti naveden 107. člen DZ.
⁴ V bistvenem.
⁵ Uradni list RS št. 3/2025 z dne 17. 1. 2025.
⁶ Dolžnik je sicer v pritožbi predlagal, da se upnici v plačilo naložijo tudi stroški postopka, vendar stroškov ugovora ni priglasil.