VSRS Sklep VIII DoR 58/2026

• Revizija se dopusti glede vprašanj:

• ali sme sodišče druge stopnje spremeniti sodbo sodišča prve stopnje in odločiti o neobstoju pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, če sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnika, ni presojalo vseh kršitev iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč samo eno kršitev, sodišče druge stopnje pa je navedlo, da je toženka dokazala eno samo kršitev;

• ali je mogoče materialnopravno pravilno odločiti o pogoju iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, če sodišči prve in druge stopnje ne presodita vseh očitanih kršitev v izredni odpovedi, ki so bile zatrjevane in dokazovane že pred sodiščem prve stopnje.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka dne 26. 4. 2024 podala tožniku, nezakonita in da se razveljavi. Zavrnilo je tudi zahtevek tožnika, da mu delovno razmerje pri toženi stranki dne 29. 4. 2024 ni prenehalo in da mu je trajalo do 31. 5. 2024. Zavrnilo je tudi njegov zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za navedeno obdobje, za prijavo v zavarovanja, za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prijavo v obvezna zavarovanja in da mu mora toženka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto mesečna nadomestila plač v višini 2.084,00 EUR bruto ter izplačati pripadajoče neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je zavrnilo tudi njegov zahtevek za izplačilo denarnega povračila v višini 37.515,00 EUR bruto in za povrnitev njegovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo, izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da tožniku na podlagi izredne odpovedi z dne 26. 4. 2024 ni prenehalo delovno razmerje pri toženki 29. 4. 2024, temveč je trajalo še do 31. 5. 2024. Toženki je naložilo, da mora tožnika za obdobje od 29. 4. 2024 do 31. 5. 2024 prijaviti v zavarovanje z vpisom v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter mu za to obdobje plačati mesečno nadomestilo plače v višini 2.084,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je naložilo toženki, da mora tožniku plačati denarno povračilo v znesku 2.084 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da mu mora povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 895,97 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Toženki je naložilo še, da mora tožniku plačati stroške pritožbe v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije zastavlja sledeča vprašanja:

• ali sme pritožbeno sodišče spremeniti sodbo sodišča prve stopnje in samo odločiti o obstoju ali neobstoju pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, če sodišče prve stopnje ni presojalo vseh zatrjevanih kršitev v izredni odpovedi in glede katerih je bil izveden dokazni postopek; ali je v takem primeru s spremembo sodbe kršeno načelo kontradiktornosti in pravica do učinkovitega pravnega sredstva;

• ali je mogoče materialnopravno pravilno odločiti o pogoju iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, če sodišči prve in druge stopnje ne presodita vseh očitanih kršitev v izredni odpovedi, ki so bile zatrjevane in dokazovane že pred sodiščem prve stopnje.

• Toženka se je v obrazložitvi prvega vprašanja sklicevala tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 46/2021 z dne 10. 3. 2022, v katerem je bilo poudarjeno, da lahko pritožbeno sodišče spremeni sodbo le na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma dokazov, ki jih samo izvede ali oceni, kar pomeni, da sprememba sodbe ni dopustna v primeru, ko dokazna ocena glede odločilnih dejstev sploh ni bila opravljena. Toženka je med drugim še navedla, da gre v obravnavani zadevi za položaj, ko odločilni del dejanskega stanja sploh ni bil predmet sodne presoje na nobeni stopnji, kljub temu pa je pritožbeno sodišče sprejelo dokončno materialnopravno odločitev.

1. Predlog je utemeljen.

2. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Ker so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani, je vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanj, ki izhajajo iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).¹

1. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------
¹ Prvo vprašanje se nanaša tudi na različne zaključke sodišča prve stopnje v 32. točki obrazložitve in sodišča druge stopnje v 13. točki obrazložitve.