VSMB Sklep VII Kp 25361/2022

Okrajno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 390. in 429. členom ZKP pritožbo oškodovanega A. A.a zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru III K 25361/2022 z dne 9. 1. 2026 kot nedovoljeno zavrglo. To je bilo storjeno s sklepom III K 25361/2022 z dne 9. 1. 2026.

Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija oškodovani A. A., sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, s predlogom pritožbenemu sodišču, da (med ostalim) upošteva pravico do pritožbe, ki je z Ustavo Republike Slovenije vsakomur zagotovljena pravica. Prav tako predlaga, da pritožbeno sodišče obdolženca obsodi, saj je priznal v postopku na sodišču, da je dolžnik in si je od njega izposodil finančna sredstva, kar dodatno potrjuje tudi dokumentacija. Iz vsebine obširnega pritožbenega izvajanja in posplošenega sklicevanja na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) pa smiselno izhaja tudi predlog oškodovanca po razveljavitvi pritožbeno izpodbijanega prvostopenjskega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditvi je odločitvi sodišča prve stopnje, ki razumno in tehtno ugotavlja, da pritožba oškodovanca z dne 9. 12. 2025 ni dovoljena, saj jo je vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega pa tovrstno pravno sredstvo ni dopustno. ZKP namreč možnosti pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ne predvideva. V odsotnosti zakonske ureditve, ki bi urejala možnost pritožbe zoper drugostopenjski sklep, je zatorej postopanje sodišča prve stopnje na temelju drugega odstavka 375. člena ZKP v zvezi s 390. in 429. členom ZKP navkljub drugačnemu mnenju oškodovanca in posplošenemu pritožbenemu sklicevanju na ustavne in konvencijske pravice pravilno in zakonito ter brez pričakovanega vpliva na zanesljive prvostopenjsko sprejete pravne in dejanske zaključke.

Ker je torej pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje po samem zakonu izključena in je sodišče prve stopnje pritožbo oškodovanega A. A. utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno, je bilo odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).