VSL sklep Cst 35/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor stečajnega dolžnika z dne 10. 8. 2017, vloženega proti sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 24. 7. 2017.

2Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo stečajni dolžnik. Uveljavlja pritožbena razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter procesnih kršitev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in samo določi dolžino preizkusnega obdobja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti dolžniku določilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja preteče dne 24. 7. 2019. Stečajni dolžnik je z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljal, da je preizkusno obdobje predolgo (tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) ter sodišču predlagal, da določi preizkusno obdobje šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor stečajnega dolžnika zavrne, saj niso izpolnjene okoliščine iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPPP, ki bi sodišče opravičevale do določitve preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Med drugim je upoštevalo, da je dolžnik sicer star 55 let, vendar znaša minimalna starost za upokojitev moških 63 let, kar pomeni, da bo dolžnik tudi po preteku preizkusne dobe moral iskati zaposlitev ali druge oblike plačljivega dela. Ugotovilo je, da ima delovne izkušnje na delu informatika ter da je sedaj brezposeln. Sklenilo je, da je na svojem strokovnem področju elektronike sposoben nadomestiti manjkajoče znanje oziroma celo pridobiti novo ter da je s poklicno srednješolsko izobrazbo zaposljiv na manj zahtevnih delih v intenzivnih panogah, kot sta gradbeništvo ali avtomobilska industrija. Sklenilo je tudi, da dolžnik ni dokazal, da je poročen, da je žena brez službe ter da bi imel morebitno preživninsko obveznost do žene. Poudarilo je da je namen preizkusnega obdobja v tem, da se dolžnik reorganizira in revitalizira ter ponovno aktivno zaživi in po svojih sposobnostih ustvarja stečajno maso za upnike.

5Po splošnem pravilu, določenem v petem odstavku 400. člena ZFPPIPP, sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. V osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP je torej določena izjema od splošnega pravila, predvidena za primere najbolj ogroženih socialnih skupin. Sodišče lahko za stečajnega dolžnika, ki prejema le minimalne osebne prejemke, ki ne presegajo socialnega minimuma, ali ga presegajo za neznaten znesek, določi krajše preizkusno obdobje, če ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti. Samo pod temi pogoji lahko sodišče na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP dolžniku določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let in ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

6Dolžnik v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje glede možnosti zaposlitve na strokovnem področju elektrotehnik - šibki tok, saj na tem področju nima delovnih izkušenj, glede zaposlitve na manj zahtevnih delih v gradbeništvu in avtomobilski industriji pa navaja, da gre za dela za minimalno plačo, ki ne bi omogočala prilivov v stečajno maso. Dolžnik v pritožbi hkrati navaja, da je celo življenje delal v informatiki, da je bil v času brezposelnosti dvakrat napoten na javna dela kot organizator in računalniška pomoč pri vodenju in urejanju baz podatkov in vodenju spletne strani ter da je skoraj dve leti opravljal to delo, sedaj pa s tem delom nadaljuje kot prostovoljec. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnikove pritožbene navedbe podpirajo sklep sodišča, da dolžnik ni brez možnosti za zaposlitev, saj tudi v času brezposelnosti ohranja stik s stroko, ki se jo je priučil z delom. Ni torej mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi bil dolžnik, kljub starosti 55 let, ni brez možnosti za zaposlitev. Kot je to poudarilo sodišče prve stopnje, je dolžnik dovolj izobražen, da ima ob skrbnosti in ustrezni samoiniciativnosti možnost, da pridobi zaposlitev, s katero bo ustvarjal prilive za stečajno maso.

7Dolžnik nadalje s pritožbo napada ugotovitev sodišča prve stopnje glede možnosti bodočih prilivov v stečajno maso, saj meni, da njegovi prejemki tudi v bodoče ne bodo omogočali prilivov v stečajno maso glede na to, da bi bil v primeru, da bi se zaposlil, dolžan preživljati ženo. Dolžnik pri tem zmotno meni, da velja glede preživljanja zakonca enaka ureditev kot glede preživljanja nepreskrbljenega otroka. Navedeno ne drži, saj se mladoletni otrok ni sposoben sam preživljati, zaradi česar Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke (prvi odstavek 103. člena ZZZDR), zakonec pa ima, po 81. členu ZZZDR, pravico zahtevati od drugega zakonca preživnino samo pod pogojem, da nima sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Za ugotovitev o preživninski obveznosti do zakonca torej ne zadošča trditev, da je dolžnik poročen ter da je njegova žena brezposelna, zato dolžnik z dokazovanjem zgolj teh dveh dejstev (z odločbo CSD o odobritvi denarne socialne pomoči družini) ne more doseči ugodne odločitve o pritožbi. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno sklenilo, da ni podlage za sklep, da bi bil dolžnik dolžan preživljati ženo, saj bi to veljalo samo v primeru, da je dolžnik navajal in dokazal, da brez svoje krivde ni (in tudi ne bo) zaposlena. O zaposlitvenih možnostih partnerke pa dolžnik ni navedel ničesar, zaradi česar ni dokazal svoje trditve glede preživninskih obveznosti.

8Pritožbeno sodišče nadalje sicer pritrjuje dolžniku, da ni primerno ugibati o tem, ali bo dolžnik v naslednjih dveh letih pridobil dediščino. Vendar pa to, glede na ugotovitev glede njegovih zaposlitvenih možnostih, ni pravno odločilno dejstvo. Pogoja glede pridobitve pomembno višjih prejemkov oziroma pridobitve premoženja večje vrednosti (2. točka osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP), sta namreč določena alternativno, zato zadošča, da sodišče ugotovi, da obstaja ena od teh možnosti, kar je bilo v konkretnem primeru tudi že ugotovljeno.

9Pritožbeno sodišče še dodaja, da se dolžnik v pritožbi neuspešno sklicuje na položaj svoje hčerke. S trditvijo, da bi želel doseči skrajšano preizkusno dobo zato, da se nepremičnina potem prepiše v njegovo last, namreč ne more doseči skrajšanja preizkusnega obdobja. Enako velja za pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo razlogov za dolžnikov osebni stečaj. Razlogi za dolžnikovo insolventnost se namreč upoštevajo pri določitvi preizkusne dobe po petem v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP in sodišče prve stopnje je te razloge upoštevalo, saj je dolžniku določilo najkrajšo možno preizkusno dobo po navedeni določbi.

10Po presoji pritožbenega sodišča je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni dokazal obstoja okoliščin, zaradi katerih bi ga bilo mogoče šteti med osebe, za katere je predvidena izjema po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Stečajni dolžnik je sicer res nezaposlen in prejemnik denarne socialne pomoči, kar pomeni, da izpolnjuje pogoj po 1. točki osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Ni pa podlage za sklep, da stečajni dolžnik tudi v naslednjih dveh letih ne bi bil zmožen pridobiti pomembno višjih prejemkov od sedanjih, pri čemer dolžnik nima posebnih stroškov bivanja, kot tudi ne izkazanih preživninskih obveznosti. Navedeno pomeni, da je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri dolžniku ni izpolnjen pogoj iz 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

11Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.