VSLJ Sklep II Cp 979/2025
ECLI:SI:VSLJ:2026:II.CP.979.2025Področje: stvarno pravo, nepravdno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Neutemeljeno je pritožbeno stališče o neizpolnjenosti zakonskega pogoja o sočasnosti izjave o uveljavitvi predkupne pravice in položitvi kupnine pri sodišču. Po prvem odstavku 508. člena OZ mora predkupni upravičenec v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila obvestiti prodajalca o svoji odločitvi glede uveljavitve predkupne pravice. Po drugem odstavku istega člena mora hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plačati kupnino ali jo položiti pri sodišču. Ne more biti dvoma, da je predpostavka sočasnosti izjave in položitve kupnine izpolnjena, če sta obe ravnanji izvršeni v zakonskem roku 30 dni. Zakonsko besedilo ne nudi opore zoženemu razumevanju določbe, za katero se zavzemata pritožnika, in ki bi predkupnemu upravičencu otežila uveljavitev svoje pravice. 30-dnevno obdobje je po zakonu tisto, v katerem je v primeru obstoja predkupne pravice prodajalec dolžan počakati s prodajo, razen če se ji upravičenec prej odpove. Nenazadnje ob uveljavitvi predkupne pravice upravičenec ne more vedeti, da prodajalec ne bo pripravljen sprejeti kupnine in da mu bo ostala le možnost sodnega pologa, ni pa zakonske podlage, da bi ga silili v dodatne stroške, povezane s položitvijo pri sodišču.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) dovolilo, da predlagatelja kot sodni depozit položita kupnino za delež do 1/2 parcele X 1063/21 in parcel X 408/32, X 408/34 in X 405/91 v skupnem znesku 155.000 EUR v korist nasprotne udeleženke (I. točka izreka), (2) določilo pogoje za izplačilo depozita nasprotni udeleženki (II. točka izreka) in (3) opozorilo na petletni rok za prevzem deponiranega zneska in posledice neprevzema (III. točka izreka).
Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrne, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Zmotna je ugotovitev, da sta predlagatelja 26. 11. 2024 prejela obvestilo nasprotne udeleženke o nameravani prodaji solastninskega deleža. Izjava nasprotne udeleženke je le izjava solastnika o neuveljavitvi predkupne pravice in ni obvestilo po 508. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Iz nje ne izhaja, da želi prodati stvar. Poleg tega nima obveznih sestavin za veljavnost ponudbe in je zato ni mogoče sprejeti.
Ni izpolnjen zakonski pogoj, da mora biti kupnina položena hkrati z izjavo o sprejemu ponudbe, določen v 2. odst. 508. čl. OZ). Predlagatelja sta svojo izjavo poslala 6. 12. 2024, kupnino pa sta položila 20. 12. 2024.
Predlagatelja nista predkupna upravičenca. Zemljišče je v pretežnem delu stavbno in zato nimata predkupne pravice po Zakonu o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Gozd je le na parceli 408/34 in še to le v deležu 10 %. Poleg tega je nasprotna udeleženka s pogodbo z dne 14. 10. 2024 že podarila delež nepremičnine, ki ni gozd (parcela 1063/21). Ker med udeleženci ne obstaja dolžniško-upniško razmerje, sodišče sodnega depozita ne bi smelo dovoliti.
Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Predložene listine potrjujejo, da je nasprotna udeleženka poslala izjavo z namenom, da ji predlagatelja vrneta podpisan izvod, s tem pa bi potrdila, da ne uveljavljata predkupne pravice, kar pomeni, da je nasprotna udeleženka želela prodati parcele kupcu, navedenem v izjavi, in da se zaveda, da imata predlagatelja kot solastnika ene od parcel predkupno pravico po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ). Namen prodaje potrjuje tudi njeno elektronsko sporočilo z dne 12. 12. 2024. Izjava je vsebovala vse bistvene sestavine ponudbe, tj. predmet in ceno. Predkupna pravica predlagateljev ne temelji na ZG, ampak na SPZ. Obstoj razpolagalnega upravičenja za uveljavitev predkupne pravice ni odločilen, sicer pa do vknjižbe darilne pogodbe, ki je predlagana le pri 1/33 deležu glede parcele 1063/21, še ni prišlo. Zakonska zahteva po hkratnosti sprejema ponudbe in plačila kupnine se ne nanaša na isti časovni trenutek, ampak na 30-dnevni rok.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev o sprejemu denarnega zneska v sodni depozit temelji na ugotovitvah, da predložene listine potrjujejo navedbe predlagateljev, - da sta 26. 11. 2024 prejela obvestilo nasprotne udeleženke o nameravani prodaji solastniškega deleža glede parcele 1063/21 skupaj z ostalimi parcelami (408/32, 408/34 in 405/9) za skupno ceno 155.000 EUR, - da sta ponudbo sprejela s pisno izjavo, poslano nasprotni udeleženki dne 6. 12. 2024, - da je nasprotna udeleženka prejela izjavo 9. 12. 2024 in - da se ni odzvala na njun poziv, naj sporoči račun, kamor bosta nakazala kupnino. Glede na to, da sta se predlagatelja kot solastnika parcele, ki je predmet nameravane prodaje, nasprotno udeleženko pravočasno obvestila o uveljavitvi predkupne pravice in v tridesetdnevnem zakonskem roku položila kupnino pri sodišču, so podane zakonske predpostavke za sprejem sodnega depozita (1. odst. 203. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 508. čl. OZ). Pritožbeni očitki o zmotnosti navedenih ugotovitev in stališč niso utemeljeni.
Po 1. odst. 203. čl. ZNP-1 sodišče sprejme v sodni depozit denar, če je tako določeno s posebnim predpisom. Tak predpis v obravnavani zadevi je 508. čl. OZ, po katerem predkupni upravičenec hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino ali jo položi pri sodišču. Predlagatelj mora izpolnjenost pogojev za sodni depozit izkazati z verjetnostjo.2 Sporna vprašanja iz zatrjevanega pogodbenega razmerja niso predmet tega postopka.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da "izjava solastnika o neuveljavljanju predkupne pravice" z dne 25. 11. 2024, ki jo je nasprotna udeleženka poslala predlagateljema, ne vključuje ponudbe za prodajo solastninskega deleža glede parcele 1063/21. V izjavi je navedeno: "Podpisana A. A. … in B. A. … kot solastnika nepremičnine … 1063/21 vsak do 1/2 izjavljava, da naju je ga. C. C. … obvestila o nameravani prodaji …, kupcu …, b) da naju je seznanila o pogojih te prodaje in nama ponudila, da predmetni solastninski delež … kupiva v paketu s … pod enakimi pogoji in za skupno ceno 155.000 EUR, c) da sva se odločila, da svoje predkupne pravice po 66. čl. Stvarnopravnega zakonika ne bova izkoristila." Navedena vsebina ne vzbuja razumnega dvoma o pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da gre za obvestilo lastnika predkupnemu upravičencu na podlagi 508. čl. OZ. V njej so navedeni stvar, ki se prodaja, cena ter razlog obvestitve - predkupna pravica solastnika po pravilih SPZ. Utemeljeno je stališče predlagateljev v odgovoru na pritožbo, da bi njun neodziv na prejeto sporočilo pomenilo, da se odrekata uveljavljanju predkupne pravice.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče o neizpolnjenosti zakonskega pogoja o sočasnosti izjave o uveljavitvi predkupne pravice in položitvi kupnine pri sodišču. Po 1. odst. 508. čl. OZ mora predkupni upravičenec v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila obvestiti prodajalca o svoji odločitvi glede uveljavitve predkupne pravice. Po 2. odst. istega člena mora hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plačati kupnino ali jo položiti pri sodišču. Ne more biti dvoma, da je predpostavka sočasnosti izjave in položitve kupnine izpolnjena, če sta obe ravnanji izvršeni v zakonskem roku 30 dni. Zakonsko besedilo ne nudi opore zoženemu razumevanju določbe, za katero se zavzemata pritožnika, in ki bi predkupnemu upravičencu otežila uveljavitev svoje pravice. 30-dnevno obdobje je po zakonu tisto, v katerem je v primeru obstoja predkupne pravice prodajalec dolžan počakati s prodajo, razen če se ji upravičenec prej odpove. Nenazadnje ob uveljavitvi predkupne pravice upravičenec ne more vedeti, da prodajalec ne bo pripravljen sprejeti kupnine in da mu bo ostala le možnost sodnega pologa, ni pa zakonske podlage, da bi ga silili v dodatne stroške, povezane s položitvijo pri sodišču.
Glede na to, da predlagatelja uveljavljata svoj položaj predkupnih upravičencev na podlagi 66. čl. SPZ (tako je navedeno tudi v izjavi, ki jima jo je poslala pritožnica), pritožbene navedbe o neobstoju predkupne pravice na podlagi drugih predpisov (ZG, ZKZ) ne morejo vplivati na drugačno odločitev.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o predhodni sklenitvi darilne pogodbe. Morebiten neobstoj pritožničinega razpolagalnega upravičenja ni ovira za uveljavitev predkupne pravice (440. čl. OZ).
Pritožbene navedbe tako niso vzbudile dvoma o pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da sta predlagatelja izkazala obstoj predpostavk za sprejem denarja v sodni depozit.
Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 212. čl. ZNP-1.
1 Vse v tem sklepu navedene parcele sodijo v k. o. X.
2 Gre za utrjeno stališče sodne prakse. Glej sklep VSM I Cp 102/2025 z dne 19. 6. 2025 in tam navedene sodne odločbe. Enako Kraljič, Kežmah, Čujovič (ur.), Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, Maribor, 2022, str. 649.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 24. 7. 2026Nazaj na vrh ↑