VSLJ Sklep VI Cpg 187/2026

Pritožba z dne 28. 4. 2026 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba z dne 29. 4. 2026 se zavrže.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba tožene stranke umaknjena.

Zoper sklep je tožena stranka vložila dve pritožbi, in sicer po pooblaščencu pritožbo z dne 28. 4. 2026 (r. št. 34) in potem še sama pritožbo z dne 29. 4. 2026 (r. št. 35). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba z dne 28. 4. 2026 ni utemeljena.

Tožena stranka v tej zadevi ni plačala sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje I Pg 112/2025 z dne 13. 1. 2026, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba umaknjena. Tožena stranka mu v pritožbi z dne 28. 4. 2026 (r. št. 34) očita, da je izpodbijani sklep izdan preuranjeno. Trdi, da rok za plačilo sodne takse za pritožbo do njegove izdaje še ni potekel.

Iz povratnice o vročitvi naloga za plačilo sodne takse I Pg 112/2025 z dne 25. 2. 2026 (r. št. 32) izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog vročen 26. 2. 2026. Naslednji dan, to je 27. 2. 2026, je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki se je potekel z iztekom 13. 3. 2026. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep 25. 3. 2026 izdalo pred iztekom roka za plačilo sodne takse za pritožbo. V pritožbi pa tožena stranka ne trdi, da je v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče prve stopnje, dolžno sodno takso plačala (105.a člen ZPP).

Ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere se pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo tožene stranke z dne 28. 4. 2026 (r. št. 34) kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožba z dne 29. 4. 2026 je prepozna.

Iz povratnice o vročitvi izpodbijanega sklepa (r. št. 33) izhaja, da ga 27. 3. 2026 ob poskusu vročitve na naslovu toženi stranki ni bilo mogoče vročiti. Zato ji je bilo tega dne v predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja v roku ni prevzela, zato ji je bilo 13. 4. 2026 puščeno v hišnem predalčniku.

V primeru, ko se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec naslovniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja v 15 dneh ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz tretjega odstavka 142. člena ZPP opozoriti. Vročevalec po preteku tega roka pisanje pusti v hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.

Ker je bilo toženi stranki obvestilo puščeno v hišnem predalčniku 27. 3. 2026, je 15 dnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 11. 4. 2026. Naslednjega dne je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči 15 dnevni pritožbeni rok (drugi odstavek 363. člena ZPP), ki je potekel z iztekom 28. 4. 2026. Pritožba z dne 29. 4. 2026, ki je bila istega dne poslana priporočeno po pošti (r. št. 35), je zato vložena po izteku pritožbenega roka (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP in 366. členom ZPP). Zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo višje sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato tožena stranka s pritožbo z dne 29. 4. 2026 (r. št. 35) ne more doseči vsebinske presoje v njej navedenih pritožbenih razlogov o tem, da naj bi bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Tožena stranka s pritožbama ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).