VSLJ Sklep II Cp 432/2026

1. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo: obseg zapuščinskega premoženja po pokojnem A. ; da je zapustnik zapustil pisno oporoko pred pričami, s katero je svoje premoženje zapustil sinu B..; da se je dedič B. priglasil k dedovanju in sprejel v oporoki naklonjeno premoženje; da je dedič C. uveljavljal nujni delež; dedinja D. in E. nista uveljavljali nujnega dednega deleža in sta se dedovanju odpovedali (I. točka izreka), in razglasilo za dediča na podlagi oporoke po pokojnem A. zap. sina B.. do 5/6 in za dediča na podlagi zakona zap. sina C.  do 1/6 (II. točka izreka) ter po pravnomočnosti sklepa pri nepremičninah last zapustnika A.. odredilo vknjižbo lastninske pravice na imeni B.  in C. v navedenih deležih (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje zap. vdova D. osebno, z laično pritožbo. Skupaj s sinom B. vlagata še pritožbo po odvetniku. Zapustnikova vdova (pritožnica) v laični pritožbi navaja, da se ne spomni, da bi se odpovedala dedovanju, kot je napisalo sodišče. Strinjala se je z oporoko. Žalosti jo, da ni upravičena niti do nujnega deleža. Bila je zavedena. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se tudi njej dodeli nujni delež. V drugi pritožbi, vloženi po odvetniku, pritožnica in B. (pritožnik) navajata, da dedič C.. ni uspel v postopku izpodbijanja oporoke. Ta je veljavna in je sodišče nanjo vezano. V njej je zapustnik navedel, da je tudi sinu C. že dal nujni delež, in sicer 10.000,00 nemških mark, in da mu je pomagal pri gradnji doma. Sin C. zato do nujnega dednega deleža ni upravičen. Oporoka je jasna, med dediči je spor. Sklep je treba razveljaviti oziroma odločiti, da je izključni dedič B.

3. Dedič C.  (nujni dedič) v odgovoru pritožbama nasprotuje. Vdova se je dedovanju odpovedala in ni uveljavljala nujnega dednega deleža, zato je treba njeno pritožbo zavreči. Ker pritožnika tekom zapuščinskega postopka nista uveljavljala, da je C. dedno odpravljen in nima pravice do nujnega deleža, so njune pritožbene navedbe prepozne. V pravdi se je presojalo le, ali je oporoka zapustnika veljavna, ne pa tudi o dedni odpravljenosti.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

   Glede laične pritožbe pritožnice:

5. Pritožnica utemeljeno navaja, da se v postopku ni odpovedala dedovanju, kot je sodišče napačno navedlo v I. točki izreka, čeprav je dejansko nato pritožnico pri izračunu nujnega dednega deleža upoštevalo (glej 3. točko obrazložitve).¹ Neutemeljena je zato navedba nujnega dediča, da bi bilo treba pritožbo pritožnice zavreči. Pritožnica nujnega dednega deleža v postopku pred sodiščem prve stopnje res ni uveljavljala, a ga uveljavlja sedaj v pritožbi, kar je v skladu z ustaljeno sodno prakso pravočasno. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica in jo mora nujni dedič praviloma uveljaviti v zapuščinskem postopku. Nujni delež se upošteva na zahtevo nujnega dediča in ne po uradni dolžnosti (40. čl. Zakona o dedovanju, ZD), ta pa lahko svoj zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka oziroma do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.²

   Glede pritožbe vložene po odvetniku:

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnika, ki v pritožbi navajata, da sin C. do nujnega dednega deleža glede na navedbo zapustnika v oporoki ni upravičen, takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje nista podala. Nujni dedič je že v vlogi z dne 12. 4. 2018, še pred prekinitvijo zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo, da C. uveljavi, da pisna oporoka pred pričami z dne 12. 3. 2015 ni veljavna, navajal, da je del oporoke, kjer je navedeno, da je zapustnik C. že dal nujni delež in mu pomagal pri gradnji doma, čista neresnica in v zvezi s tem podal tudi nadaljnje navedbe. Pritožnika, ker je bil takoj za tem izdan sklep o napotitvi na pravdo, v zapuščinskem postopku trditev nujnega dediča nista prerekala. Po končanih pravdnih postopkih pa sodišče prve stopnje na naroku dne 30. 9. 2025, kljub sporni zapustnikovi navedbi v oporoki, v oporoki navedenih dejstev v zvezi z nujnim dednim deležem z dediči ni razčistilo in je navedbe v oporoki zanemarilo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je med dediči spor o tem, ali je C. upravičen do nujnega dednega deleža oziroma ali že dedno odpravljen. Neutemeljene pa so navedbe dediča C.., da so pritožbene navedbe pritožnikov prepozne. Da bi sodišče lahko štelo, da so takšne navedbe prepozne, bi moralo v postopku pritožnika opozoriti na rok za navajanje dejstev in dokazov, česar pa ni storilo. Pritožbene navedbe pritožnikov so zato dopustne in upoštevne.

7. Ker je med dediči spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža (210. člen ZD), je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na naroku natančno razčistiti, katera dejstva so med dediči sporna, nato pa prekiniti postopek in na pravdo napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno. Ob ponovni izdaji sklepa o dedovanju, po končanem pravdnem postopku oziroma poteku roka za napotitev na pravdo, če tožba ne bo vložena, pa bo moralo sodišče prve stopnje kot nujno dedinjo upoštevati tudi D. in v skladu s tem izdati nov sklep o dedovanju.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3 točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD). Glede na to, da bo potrebna prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo, je bila potrebna razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj sodišče druge stopnje ne more samo dopolniti postopka in odločiti o zadevi.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Pri izreku je šlo po oceni sodišča druge stopnje za očitno pisno pomoto.
² Npr. sklep VSL II Cp 1909/2001.