VSLJ Sklep V Cp 793/2026

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, nadomesti z zneskom 395,33 EUR.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 105,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po umiku tožbe tožeči stranki (tožniku) naložilo, da povrne toženi stranki (tožencu) pravdne stroške v znesku 451,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje.

Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno odmerilo stroške za zastopanje na pripravljalnem naroku v višini 150 odvetniških točk na podlagi 2. točke Tarifne številke 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj je bil na pripravljalnem naroku, kateremu ni sledil prvi narok za glavno obravnavo, postopek končan pred obravnavanjem glavne stvari zaradi umika njegove tožbe. Zato pripada tožencu v skladu s 3. točko Tarifne številke 21 OT le 75 odvetniških točk in ne 150 točk. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožencu priznajo stroški za zastopanje na pripravljalnem naroku v nižjem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je ta neutemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da tožnik ni umaknil tožbe takoj po morebitni izpolnitvi tožbenega zahtevka. Temu tožnik ne ugovarja. Tožencu je zato dolžan povrniti potrebne pravdne stroške, ki so mu dotlej nastali. Sodišče prve stopnje je tožencu priznalo stroške v znesku 451,33 EUR, med njimi tudi 150 odvetniških točk za pristop na pripravljalni narok (povečano za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), kateremu ni sledil prvi narok za glavno obravnavo, v okviru tar. št. 21/2 v zvezi z Tar. št. 19 OT.

Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo 2. točke Tar. št. 21 OT. Po Tar. št. 21 je med drugim v 2. točki določeno, da se za zastopanje: za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, za pripravljalni narok ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, prizna nagrada 50 % iz Tar. št. 19; 3. točka pa določa, da se prizna za zastopanje: za vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen, 25 % iz Tar. št. 19;

Iz podatkov spisa (list. št. 30) je razvidno, da je tožnik na naroku, in sicer na pripravljalnem naroku, tožbo umaknil pred obravnavanjem glavne stvari in je bil zato postopek končan. Res je bil pripravljalni narok kot tak opravljen in mu ni sledil prvi narok za glavno obravnavo, vendar pa v danem primeru ne pride v poštev uporaba 2. točke Tar. št. 21 OT, saj je to določbo glede na dodatno vsebino 3. točke te Tar. št. mogoče uporabiti le v situaciji, ko je pripravljalni narok opravljen in zaključen (brez umika tožbe) in je prvi narok ločeno opravljen na drug dan. V danem primeru pa je podana situacija, ki jo je treba subsumirati pod specialnejšo določbo 3. točke Tar. št. 21 OT, saj je bil na (čeprav) pripravljalnem naroku postopek končan pred obravnavanjem glavne stvari z umikom tožbe. Določbo je razumeti in razlagati, da se vsak narok (ne glede ali je šlo za pripravljalni ali prvi narok), na katerem je prišlo do umika tožbe pred obravnavanjem glavne stvari, prizna 25 % iz Tar. št. 19. Razlaga o priznanju nagrade v višini 50 % iz Tar. št. 19 v dani situaciji bi pomenila, da bi bilo za tožnika bolje, da bi umaknil tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo po opravljenem pripravljalnem naroku, saj posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka in glavne obravnave, ki se izvede neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, OT ne vsebuje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s tožnikom, da je toženec za pristop na pripravljalni narok upravičen le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 75 (25 % iz Tar. št. 19) in ne 150 odvetniških točk za zastopanje na (pripravljalnem) naroku.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP spremeniti tako, da se priznani znesek pravdnih stroškov v znesku 451,33 EUR zniža za 75 odvetniških točk (vrednost točke je 0,60 EUR), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar znaša 56 EUR, in tako pravdni stroški, ki jih mora tožnik po spremembi povrniti tožencu, znašajo 395,33 EUR.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je toženec dolžan povrniti pritožbene stroške v znesku 105,86 EUR (100 točk za pritožbo po Tar. št. 22/2 v zvezi s Tar. št. 19 OT, povečano za 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT ter 31,20 EUR sodne takse). Svoje stroške pa krije toženec sam.