VSK sklep I Cp 849/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se (razen v odločitvi o delni ustavitvi postopka pod tč. I) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko I odločilo, da se nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na parc. št. 489/0 k.o. B. in osebni avto znamke Rover 214, letnik 1995, ustavi, pod točko II pa je odločilo o delitvi nepremičnine s parc. št. 491 (ki je naravi dvorišče in stanovanjska stavba) in sicer tako, da je na stavbi ustanovilo etažno lastnino in posamezni del stavbe št. 1, ki je naravi dokončano stanovanje v pritličju, dodelilo v izključno last nasprotnemu udeležencu, etažni del št. 2, (ki je v naravi še ne izdelana mansarda) pa je dodelilo predlagateljici. Poleg tega je nasprotnemu udeležencu dodelilo v izključno last še drvarnico in predlagateljici lopo, vsakemu od udeležencev pa poleg zemljišča, ki je v solasti obeh, še poseben pas zemljišča - novo nastalo parcelo 491/3, ki jo je dodelilo predlagateljici in novonastalo parcelo 491/2, ki jo je dodelilo nasprotnemu udeležencu. Predlagateljica je s tako delitvijo pridobila nepremičnine v vrednosti 35.056,98 EUR, nasprotni udeleženec pa v vrednosti 64.364,27 EUR. Ker imata udeleženca spora na nepremičnini, ki je predmet delitve, enaka solastninska deleža, je sodišče glede razliko v vrednosti prejetih stvari v naravi odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici izplačati znesek 29.307,29 EUR.

Proti vsebinski odločitvi se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Opozarja, da sodišče pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin, ki jih je pridobila predlagateljica, ni upoštevalo vrednosti lope, stoječe na novo nastali parceli št. 491/3. Napačno naj bi sodišče tudi štelo, da je vrednost posameznega dela št. 1, ki bi ga po sklepu pridobil on, 49.382,91 EUR. Takšno vrednost je sicer v svojem cenitvenem poročilu navedel sodni cenilec R.E., ki pa je pred tem upošteval, da ta enota meri 64,81 m² in ne 54,10 m², kot je ugotovila sodna izvedenka geodetske stroke M.K. Po mnenju pritožbe je sodišče tudi neutemeljeno odločalo o dodelitvi drvarnice, saj je nasprotni udeleženec ob priliki geodetskih meritev pojasnil, da sam ni lastnik drvarnice, temveč je lastnik njegov brat V.K. To je navedla tudi sodna izvedenka v svojem dopisu sodišču. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Zmotno je sodišče zaključilo, da znaša razlika med vrednostjo nepremičnin, ki jih je pridobil vsak od udeležencev, 29.307,29 EUR. Nasprotnemu udeležencu bi moralo sodišče naložiti v plačilo le polovico razlike v vrednosti nepremičnin oz. največ 14.653,64 EUR. Vrednost nepremičnin, ki jih vsak od udeležencev dobi v naravi, ni enaka, kot bi upoštevaje njuna enaka solastna deleža moralo biti. Zato se postavlja vprašanje, ali je sploh smotrno, da se v konkretni zadevi opravi delitev v naravi, še posebej iz razloga, ker nasprotni udeleženec nima sredstev, da bi predlagateljici lahko karkoli izplačal. V morebitnem izvršilnem postopku, ki ga bo sprožila predlagateljica zaradi realizacije sklepa, bo ostal nasprotni udeleženec brez vsega. Pred odločitvijo o delitvi bi moralo sodišče nasprotnega udeleženca (ki v tej fazi ni imel pooblaščenca) seznaniti z možnostjo, da bo po opravljeni delitvi moral predlagateljici izplačati precejšnji denarni znesek in pridobiti njegovo stališče s tem v zvezi. Tako njega kot predlagateljico bi moralo zaslišati glede njunih sposobnosti za morebitno izplačilo drugega udeleženca. Tako bi lahko na primer odločilo, da se predlagateljici dodelijo nepremičnine, ki jih je s sklepom sedaj dodelilo nasprotnemu udeležencu in naložilo izplačilo razlike predlagateljici. Z zaslišanjem obeh udeležencev bi sodišče tudi ugotovilo, ali je delitev v naravi na dva vrednostno zelo neenaka dela res prava in če ni, opraviti civilno delitev.

Pritožba je utemeljena.

Glede vrednosti lope na novo nastali parceli 491/3, ki bi jo po izpodbijanem sklepu pridobila predlagateljica, ni mogoče nasloviti na prvostopenjsko sodišče utemeljenega očitka, saj sta se oba udeleženca na naroku dne 7.10.2013 strinjala s tem, da se kot osnova delitvi upošteva cenilno poročilo sodnega cenilca gradbene stroke R.E., ki vrednosti lope ni posebej upošteval pri cenitvi parcele, na kateri lopa stoji. Neutemeljeno tudi pritožba trdi, da ne bi smela biti v sklepu upoštevana vrednost drvarnice, češ da je last pritožnikovega brata. Dejstvo je, da stoji na zemljišču, ki je v solasti udeležencev tega postopka, geodetinja pa je, kot je zapisala v svojem poročilu z dne 28.5.2014, na to izrecno opozorila tako pritožnika kot njegovega brata, zato ni jasno, kaj bi se v zvezi s tem moralo opredeliti še prvostopenjsko sodišče. Razliko v površini spodnje etaže, kot je upoštevana v cenitvi E. in tisto, ki jo je upoštevala izvedenka M.K.(kar bi lahko posledično vplivalo na pravilnost vrednosti spodnje etaže), sodišče v dosedanjem postopku ni upoštevalo zato, ker nobeden od udeležencev kljub pozivu sodišča, naj se o izvedenskem mnenju izvedenke geodetske stroke M.K. opredeli, pripomb ni imel.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče glede na sprejeto odločitev nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilo previsok znesek. Glede na to, da znaša skupna vrednost celotne nepremičnine, ki je bila predmet delitve, 99.421,25 EUR, in glede na to, da znaša vrednost vsakega od solastnikov 49.710,62 EUR , bi morala predlagateljica, ki je pridobila nepremičnine le v vrednosti 35.056,98 EUR, dobiti izplačano s strani nasprotnega udeleženca le razliko v višini 14.653,64 EUR, ne pa dvakratnik tega zneska.

Nasprotni udeleženec je v času zadnjega naroka, ki ga je sodišče opravilo v tej zadevi (dne 7.10.2013), pooblaščenca imel. Kot izhaja iz zapisnika o naroku, je bil pooblaščenec na narok vabljen, a ni pristopil. Iz podatkov spisa še izhaja, da je prišlo med nasprotnim udeležencem in njegovim pooblaščencem do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja šele 10.6.2014, torej potem, ko je sodišče pooblaščencu že poslalo v izjasnitev tako predlog za fizično delitev, izdelan s strani izvedenca gradbene stroke, kot prej omenjeno izvedensko mnenje ter elaborat izvedenke geodetske stroke. (poziv sodišča z dne 11.02.2014 in z dne 30.05.2014). Na svoj poziv sodišče ni dobilo nobenega odgovora.

Kljub temu pa je pritožba utemeljena. V 7. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) je predpisano, da sodišče opravi narok v zadevi (le) če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Kadar gre za postopek za delitev stvari v solastnini, je razpis naroka v 120. členu ZNP izrecno predpisan. Prvostopenjsko sodišče zato ni imelo podlage za odločitev v zadevi ne da bi po pridobitvi izvedeniških mnenj opravilo narok. Čeprav sta udeleženca postopka na naroku dne 7.10.2013 soglašala, da se opravi fizična delitev nepremičnine oz. delitev objekta na dve etažni enoti, pri čemer naj bi nasprotni udeleženec obdržal pritličje (glede zemljišča pa naj bi se o najbolj primerni delitvi opredelil izvedenec), strinjala pa sta se tudi o uporabi cenilnega poročila R.E. takega njunega soglasja ni mogoče enačiti s primerom, ko se stranke odpovejo obravnavanju naknadno pridobljenih dokazov v smislu drugega odstavka 291. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). V pozivu strankam z dne 30.5.2014 je sodišče celo napovedalo razpis naroka v primeru, če udeleženca pripomb na izvedeniško mnenje ne bosta imela (a je zatem sklep izdalo brez naroka), narok pa je izrecno predlagala tudi predlagateljica. V konkretnem primeru gre pri izdelavi predloga delitve, ki ga je izdelal sodni izvedenec gradbene stroke C.O. in predloga delitve ter elaborata izvedenke geodetske stroke M.K. za tako pomembno fazo delitvenega postopka, ki vpliva na način delitve, zato ju je glede na naravo postopka nujno obravnavati na naroku (v ta namen predvidenem v 120. členu ZNP). Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da je z izpodbijanim sklepom sprejeta fizična delitev pripeljala do precejšnje razlike v vrednosti nepremičnin, ki jih po sklepu pridobi v izključno last posamezen udeleženec postopka, kar ima za posledico tudi sorazmerno visoko izplačilo vrednosti s strani tistega solastnika, ki je po sklepu pridobil večjo vrednost. Obravnavanje izdelanih predlogov na naroku bi lahko pripeljalo do drugačnega predloga udeležencev o načinu delitve.

Ker sodišče naroka ni opravilo, je prišlo do absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), na katero pritožba (smiselno) utemeljeno opozarja.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).