UPRS sklep III U 11/2013

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Upravna enota Tolmin je z izpodbijano odločbo podjetju A. d.o.o. dovolila izvedbo glasbenega festivala „X. 2012“ v Tolminu, v času od 5. 8. 2012 od 12.00 ure do 11. 8. 2012 do 18.00 ure, po določenem urniku in programu (1. točka izreka) ter pod določenimi pogoji (3. točka izreka). V sporni 11. alineji 3. točke izpodbijanega dovoljenja je določila, da mora organizator, poleg ukrepov, ki jih določata Zakon o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ) in Zakon o varstvu pred utopitvami, kot dodatne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja udeležencev, na prireditvi zagotoviti nujno medicinsko pomoč, ki jo bo zagotavljal Zdravstveni dom Idrija, z zdravnikom, šestimi zdravstvenimi tehniki in dvema voziloma nujne medicinske pomoči (reanimobila) od 5. 8. od 12.00 ure do 11. 8. do 16.00 ure ter z dodatnim zdravnikom vsak dan v času koncertov od 16.00 do 4.00 ure naslednjega dne. Na podlagi dopisa Zdravstvenega doma Idrija, št. SI/2012 z dne 1. 8. 2012, o zagotavljanju nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP) na prireditvi, v obsegu, ki je naveden v 11. alineji 3. točke izreka dovoljenja, ki ga je organizator naknadno, po pozivu upravnega organa, priložil, organ prve stopnje zaključuje, da je organizator (med drugim) izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev varnosti življenja in zdravja udeležencev (16. člen ZJZ), in je zato odločil oziroma določil (drugi odstavek 16. člena ZJZ) kot izhaja iz spornega dela izreka.

Tožeča stranka je zoper izdano dovoljenje vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo z dne 30. 11. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi (med drugim) navaja, da je upravni organ prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno priznal status stranskega udeleženca v postopku, saj ni izkazala pravnega interesa za udeležbo. Izvajalci, s katerimi organizator prireditve zagotavlja varnost življenja in zdravja udeležencev, v postopkih za izdajo dovoljenja za organizacijo prireditve, namreč ne izkazujejo svojega pravnega interesa, pač pa je njihova naloga, na podlagi dogovora z organizatorjem prireditve, zagotoviti ustrezne ukrepe za varno izvedbo prireditve. Nadalje navaja, da je organizator izkazal, da bo NMP zagotavljal Zdravstveni dom Idrija, ki je vključen v mrežo službe NMP, v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju Pravilnik). Izvajanje NMP Zdravstvenega doma Idrija na prireditvi oziroma morebitna prepustitev izvajanja drugemu izvajalcu, pa ni predmet postopka izdaje dovoljenja, pač pa nadzora organov, pristojnih za nadzor nad zagotavljanjem NMP. V postopku izdaje dovoljenja je organ prve stopnje namreč dolžan ugotoviti le kakšna vrsta zdravstvene oskrbe je, glede na stopnjo ogroženosti in pretekle izkušnje v zvezi z določeno prireditvijo, potrebna (ali je potrebno zagotoviti NMP ali zadošča zdravstvena oskrba) ter za to pridobiti ustrezna potrdila od organizatorja. Kolikor organizator ne zagotovi vseh ukrepov, naloženih v izreku dovoljenja, pa je takšna opustitev prekršek po 38. členu ZJZ.

Tožeča stranka se v delu, v katerem se izpodbijano dovoljenje nanaša na izvajalca zdravstvene oskrbe na prireditvi, ne strinja, in sodišču predlaga, da v tem delu ugotovi nezakonitost izpodbijanega dovoljenja. V tožbi navaja, da je v preteklih letih (od leta 2007 dalje) na prireditvi „X.“ izvajala zdravstveno oskrbo. V letu 2012 pa je organizator za izvajalca zdravstvene oskrbe na prireditvi izbral družbo B. d.o.o., ki pa ni vpisana v seznam izvajalcev v mreži služb NMP iz Pravilnika. Predstavnik organizatorja je na javni obravnavi povedal, da bo zdravstveno oskrbo na prireditvi dejansko opravljala navedena družba, zato bi upravni organ moral zavrniti zahtevo za izdajo dovoljenja, ne glede na izjavo Zdravstvenega doma Idrija. Nadalje navaja, da ima pravni interes za ugotovitev nezakonitosti dovoljenja, to je, da se v bodoče prepreči nezakonito odločanje upravnega organa pri izdaji dovoljenj za tovrstno prireditev, v delu, ki se nanaša na zdravstveno oskrbo. S tem, ko je upravni organ dovolil izvajanje zdravstvene oskrbe drugi družbi, ki nima ustrezne registracije, je tožeča stranka utrpela škodo, saj med njo in organizatorjem ni prišlo do sklenitve pogodbe v vrednosti 52.098,60 EUR (znesek po predračunu). Sodišču zato predlaga, da odloči tudi o povrnitvi škode v navedeni višini, skupaj z obrestmi.

Tožena stranka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo.

Tožba je bila vročena tudi stranki z interesom A. d.o.o., ki pa nanjo ni odgovorila.

K točki I. izreka:

Tožba ni dovoljena.

Tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče izda ugotovitveno sodbo, s katero bo ugotovilo nezakonitost izpodbijanega dovoljenja za izvedbo glasbenega festivala „X. 2012“ v Tolminu, v delu, v katerem je bil za izvajalca nujne NMP na prireditvi določen Zdravstveni dom Idrija (11. alineja 3. točke izreka izpodbijanega dovoljenja), saj naj bi zdravstveno oskrbo dejansko opravljalo podjetje B. d.o.o., ki za to ne izpolnjuje pogojev. Način izvajanja NMP na prireditvi (v smislu obsega zdravstvene oskrbe), določen v izpodbijanem dovoljenju, za tožečo stranko ni sporen.

V upravnem sporu se s tožbo lahko zahteva tudi izdaja ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe, to je ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke (2. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora v tem primeru tožeča stranka izkazati pravno korist, s katero izkazuje legitimacijo za izdajo ugotovitvene sodbe. Tožeča stranka obstoj pravne koristi v tožbi utemeljuje s preprečitvijo bodočih „nezakonitih ravnanj“ pri izdajanju dovoljenj za javno prireditev, v delu, ki se nanaša na zdravstveno oskrbo.

Po presoji sodišča tožeča stranka v tožbi ni izkazala pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe, saj morebitna ugotovitev nezakonitosti izdanega dovoljenja (v spornem delu) ne more vplivati na izbiro izvajalca zdravstvene oskrbe na bodočih prireditvah. Zagotavljanje NMP na prireditvah se namreč ureja s posebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s Pravilnikom (tretji odstavek 1. člena Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da je izbira izvajalca v sferi organizatorja prireditve, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja za prireditev preveri le, ali je organizator v postopku izkazal, da je predvidel zadostne ukrepe za zagotovitev (med drugim) varnosti življenja in zdravja ljudi (prvi odstavek 16. člena ZJZ), pri čemer lahko organizatorju v dovoljenju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi (drugi odstavek 16. člena ZJZ). Sodišče je že zgoraj navedlo, da vsebina (obseg) zdravstvene oskrbe, naveden v 11. alineji 3. točke izreka izpodbijanega dovoljenja, za tožečo stranko ni sporen. Z navedbami v tožbi (in tekom upravnega postopka) pa ni izkazala v čem bi lahko odprava izpodbijanega dovoljenja, v delu določitve izvajalca zdravstvene oskrbe na prireditvi, v bodočih postopkih izdaje dovoljenj, lahko vplivala na njen pravni položaj, glede na to, da upravni organ na izbiro izvajalca ne more vplivati.

Pravnega interesa pa tožeča stranka, v smislu pridobitve pravnega temelja za uveljavljanje škode, po presoji sodišča ne izkazuje niti z navedbami, da je zaradi nesklenitve pogodbe z organizatorjem utrpela škodo v višini 52.098,60 EUR, saj naj bi zdravstveno oskrbo na prireditvi izvajalo podjetje B. d.o.o., čeprav ne izpolnjuje pogojev po Pravilniku. Iz izpodbijanega dovoljenja namreč izhaja, da je kot izvajalec zdravstvene oskrbe na prireditvi naveden Zdravstveni dom Idrija (in ne B. d.o.o.), ki ima nesporno organizirane ekipe za izvajanje NMP v skladu s Pravilnikom.

Ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZUS-1, ta pa v obravnavanem primeru, glede na povedano, ni izkazan, je sodišče po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v celoti kot nedovoljeno zavrglo.

K točki II. izreka:

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Glede na to, da je tožeča stranka priglasila tudi stroške pritožbenega postopka sodišče še dodaja, da ni pristojno za odločanje o stroških upravnega postopka.