VSK sklep Cpg 190/2014

I. Pritožbi druge toženke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I in IV izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora druga toženka plačati tožeči stranki znesek 103.137,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 9.11.2012 dalje v roku petnajst dni, kar je tožeča stranka zahtevala zoper drugo toženo stranko več, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora druga toženka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.733,13 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2Zoper to sodbo (točka I in IV izreka) se je pritožila druga toženka po svoji pooblaščenki, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi opozarja, da je pooblaščenec I.U. imel opravljen pravosodni državni izpit, kar je bilo razvidno tudi iz pooblastila, ki je bilo predloženo ob vložitvi odgovora na tožbo. To dejstvo bi moralo biti sodišču tudi sicer znano, kar izhaja iz zadev tega sodišča (Pg 1, P 1, Zg 1, Pg 2). V zadevi Zg 1 je sodišče pooblaščenca izrecno pozvalo, naj se izkaže z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Sodišče prve stopnje v pozivu na odgovor na tožbo tudi ni izrecno opozorilo drugo tožene stranke, da bi morala hkrati s pooblastilom predložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pomanjkljivost je bilo mogoče odpraviti. Ločiti je treba med sposobnostjo biti pooblaščenec in dokazljivostjo imeti to sposobnost. Bistvo tretjega odstavka 87. člena in drugega odstavka 90. člena ZPP je imeti to sposobnost. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje kršilo pravico druge toženke do izjave in enakega varstva. Pritožba opozarja tudi na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, in sicer na zadevo II Ips 216/2012.

3Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo druge toženke in predlagala pritožbenemu sodišču , da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba druge toženke je utemeljena.

5V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko, da mora biti v primeru, če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu, pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (prvi odstavek 90. člena v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena ZPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to zakonsko določilo v pozivu za odgovor na tožbo spoštovalo in drugo toženko opozorilo, da je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer se bo štelo, da dejanja niso bila opravljena (tretji odstavek 87. člena in drugi odstavek 90. člena ZPP). Druga toženka je nato po pooblaščencu I.U. na tožbo podala pravočasen odgovor, skupaj s pooblastilom, v katerem je zakoniti zastopnik druge toženke pooblastil I.U., delavca druge toženke z opravljenim pravniškim državnim izpitom, da v konkretni pravdi pred okrožnim sodiščem kot pooblaščenec zastopa drugo toženko (vloži odgovor na tožbo). Pritožbeno sodišče v tej zvezi ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje (1), da je treba v primeru, ko odgovor na tožbo vloži oseba, ki sicer izkaže pooblastilo, ne izkaže pa obenem tudi izpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 87. člena ZPP, izdati zamudno sodbo. ZPP namreč v prvem odstavku 90. člena tega ne predpisuje, kot je to npr. izrecno določeno v določilu 91. člena ZPP, ko sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 87. člena ZPP, in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

6Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi opustilo dolžnost iz prvega odstavka 90. člena ZPP, po katerem bi moralo drugo toženko pozvati, naj izkaže, da njen pooblaščenec izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (2), upoštevaje ob tem, da v konkretnem primeru ni šlo za očitno pomanjkljivost ali nepravilnost, ki je v postopku ni več mogoče odpraviti (3). K takšni uporabi omenjenih zakonskih procesnih določb napotuje tudi sodna praksa Ustavnega sodišča, na kar upravičeno in konkretno opozarja obravnavana pritožba.

7Iz teh razlogov (in upoštevaje, da je druga toženka ob vložitvi konkretne pritožbe izkazala, da je pooblaščenec I.U. imel opravljen pravniški državni izpit ob vložitvi odgovora na tožbo) je pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-----------------------------------------

op. št. 1: ki ga zagovarja tudi A. Galič v 1. knjigi Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 90. člen, GV Založba, 2005

op. št. 2: odločba VS RS: sklep II Ips 216/2012

op. št. 3: kot je bil to primer pri pooblaščencu, ki je imel status pravne osebe, v zadevi, ki jo je obravnavala odločba Vrhovnega sodišča RS: sklep II Ips 1235/2008.