UPRS sklep I U 60/2014

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo in sklepom je organ prve stopnje zavrgel tožničino zahtevo za odpis davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno varstvo. Zahtevo za odpis davčnega dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in stroškov prisilne izterjave pa je zavrnil. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-31-17/2014-3 z dne 14. 3. 2014 pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani sklep in odločbo Davčnega urada Kranj pa odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo in sklep organa prve stopnje. V njej pojasnjuje, v kakšni težki življenjski situaciji se je znašla ter da je brez ustreznih sredstev za poravnavo davčnega dolga.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sta bila izpodbijana prvostopna odločba in sklep z odločbo organa druge stopnje odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu organu. Ta je izdal novo odločbo št. DT 4292-29029/2013-18-(07-4101-01) z dne 23. 4. 2014, s katero je bila vloga tožnice za odpis davčnega dolga prav tako zavrnjena kot neutemeljena. Tožnica pa zoper navedeno odločbo ni vložila pritožbe.

Tožba ni dovoljena.

Prvi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da se v upravnem sporu lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V obravnavanem primeru sta bila izpodbijana odločba in sklep razveljavljena in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek. S tem se torej postopek v tej zadevi ni končal saj je, kot izhaja iz podatkov v spisu, prvostopni organ v zadevi ponovno odločal.

Izpodbijani sklep in odločba torej po določbi prvega odstavka 5. člena ZUS-1 nista akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom omenjenega člena, kot nedopustno zavrglo.

Tudi zoper novo izdano odločbo Davčnega urada Kranj z dne 23. 4. 2014 (ki je tožnica sicer direktno ne izpodbija) pa tožba prav tako ni dopustna. V skladu z 2. členom ZUS-1 je mogoče tožbo vložiti le zoper dokončne akte. Tožnica pa po podatkih spisa zoper omenjeno odločbo v davčnem postopku pritožbe sploh ni vložila. To pa predstavlja oviro za vložitev tožbe na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUS-1. Ta namreč določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila, ali ga je vložila prepozno.

Glede na navedeno je sodišče odločilo kot zgoraj.