UPRS sklep I U 1505/2014

Pritožba se zavrže.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo potrdila kandidature za člane sveta krajevne skupnosti na območju Občine Tržič predlagatelja stranke A. za šest krajevnih skupnosti, zavrnila pa je kandidature za člane sveta krajevne skupnosti za tri krajevne skupnosti na območju Občine Tržič, in sicer za krajevne skupnosti Podljubelj, Bistrica pri Tržiču in Ravne. V obrazložitvi se sklicuje na 70.a člen Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ki med drugim določa, da na kandidatni listi pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest in če lista ni sestavljena v skladu z navedenim pogojem, se jo zavrne. Za navedene tri krajevne skupnosti ni bil izpolnjen ta pogoj.

Pritožnik v pritožbi navaja, da so v evidentiranje in kandidiranje kandidatov v svete krajevne skupnosti vložili veliko truda, zato se ne strinjajo z zavrnitvijo kandidatur. Menijo, da bi jim morala biti dana možnost za popravo pomanjkljivosti. Predlagajo, naj sodišče dovoli umik določenih treh kandidatov, da bo izpolnjen pogoj ženske kvote, in sicer kandidatov B.B., C.C. in Č.Č.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo podrobneje pojasnjuje, kako je predlagatelja A. pozivala na odpravo formalnih pomanjkljivosti. Na seji 16. 9. 2014 pa je tožena stranka ugotovila, da so kandidati na kandidaturah za volitve v svete krajevnih skupnosti Podljubelj, Bistrica pri Tržiču in Ravne določeni tako, da kandidatura vsebuje po dva kandidata, od katerih sta v dveh primerih dva moškega spola, v enem primeru pa dve kandidatki ženskega spola. Gre za neizpolnjevanje absolutnega pogoja in ne za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti.

Sodišče je pritožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

ZLV v prvem odstavku 97. člena določa, da lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura oziroma lista kandidatov ali ugovor iz 96. in 96.a člena, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore v 48 urah po prejemu odločbe. Iz navedenega določila torej izhaja, da ima pravico vložitve pritožbe samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa je razvidno, da predsednik Občinskega odbora stranke A., D.D., ki je vložil pritožbo, ni bil kandidat za člana sveta nobene od krajevnih skupnosti v Občini Tržič. Prav tako imenovani ni bil predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za volitve članov sveta krajevne skupnosti na območju Občine Tržič, saj je kot predstavnica liste kandidatov navedena E.E. Prav tako pa pritožbe ne more vložiti niti sama politična stranka, saj 97. člen ZLV izrecno določa, da je to lahko le posamezen kandidat ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, torej fizična oseba. Zaradi tega tudi stranka A. oziroma občinski odbor ni aktivno legitimiran za vložitev take pritožbe.

3točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. V konkretnem primeru predsednik občinskega odbora stranke A. v tem volilnem sporu ne more biti stranka, saj poseben zakon, to je ZLV, v 97. členu izrecno določa, kdo je tisti, ki je aktivno legitimiran za vložitev pritožbe za tovrstni volilni spor, v obravnavanem primeru pa pritožnik ni niti kandidat niti predstavnik liste kandidatov oziroma kandidature. Glede na navedeno je sodišče ob primerni uporabi zgoraj navedene določbe ZUS-1 pritožbo zavrglo iz procesnih razlogov in se iz tega razloga do pritožbenih navedb ni opredeljevalo.