UPRS sodba IV U 124/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v pravdnem postopku zoper B. d.d., zaradi razvrednotenja nepremičnin, kot neutemeljeno. Prosilcu je pojasnila, da mora v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP izpolnjevati finančno premoženjski kriterij in objektivni kriterij po 24. členu ZBPP. Tako je do BPP na podlagi 13. člena ZBPP upravičena oseba, katere mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od avgusta 2013 (v nadaljevanju Sklep), znaša minimalni dohodek 265,22 EUR, torej povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 530,44 EUR.

2Ugotovljeno je bilo, da je prosilec poročen in živi v skupnosti z ženo C.C. Je upokojen in mesečno prejema 586,48 EUR pokojnine, prav tako je upokojena prosilčeva žena, ki mesečno prejema 514,57 EUR pokojnine. Tako znaša mesečni dohodek na člana družine 550,47 EUR, kar presega finančni cenzus za dodelitev BPP. Glede na navedeno prosilec ni upravičen do dodelitve BPP, zato je tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in meni, da je bila njegova vloga obravnavana pomanjkljivo oziroma niso bile upoštevane vse okoliščine, zaradi katerih bi mu morala biti dodeljena BPP. Strinja se z navedbo tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je do BPP upravičena oseba, katere dohodek ne presega cenzusa določenega z zakonom, to je 530,44 EUR, opozarja pa, da ni bila upoštevana okoliščina, da je bil minimalni dohodek nazadnje določen 1. 7. 2013 in da zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF12) 1. 1. 2014 ni bil ponovno določen. V vmesenem času so se namreč življenjski stroški izjemno povečali.

4Prav tako pri tožniku obstojijo razlogi za dodelitev izjemne BPP, ki se odobri takrat, kadar gre za bolnika. Tožnik je zaradi bližine B. težko zbolel. Redno mora jemati zdravila za ščitnico, ima sladkorno bolezen, visok pritisk in holesterol. Za zdravila ni več zmožen doplačevati, zaradi česar je njegovo zdravstveno stanje še dodatno ogroženo. Prav tako je imel izredne odhodke ,saj je leta 1988 zamenjano strešno kritino moral leta 2005 ponovno prekriti, kar je vse posledica onesnaževanja v okolju. Tudi to kritino so morali po 5 letih zamenjati, sicer še v okviru garancije, stroški priprave pa so bremenili tožnika. Tako so tožniku v letu 2005 in 2010 nastali izjemni stroški, ki so v celoti izčrpali vse njegove prihranke. Z ženo sta huda bolnika, nesposobna za pridobivanje dodatnega zaslužka, za ohranjanje zdravstvenega stanja pa potrebujeta bistveno kvalitetnejšo hrano, različne vitaminske in druge dodatke, za zdravila pa morata doplačevati. Vse to upravičuje tako imenovano izjemno odobritev BPP, predvsem glede na minimalno preseganje cenzusa. Iz navedenega razloga tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožniku dodeli BPP oziroma podredno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Sodišču predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), dodatno pa pojasnjuje:

8Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do BPP upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogle stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V času vložitve vloge je višino osnovnega zneska minimalnega dohodka določal ZSVarPre, v povezavi s Sklepom, v višini 265,22 EUR, torej povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 530,44 EUR.

9Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč, kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova pokojnine, ki ji tožnik v tožbi ne ugovarja, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo.

10Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da bi morala biti višina minimalnega dohodka že usklajena, kar pa je preprečil ZUJF12. Sodišče ta tožbeni ugovor kot nerelevanten zavrača, ker je tožena stranka pri določitvi minimalnega dohodka, kot je že bilo pojasnjeno vezana na določbe ZSVarPre in Sklepa, oba pa sta usklajena z določbo 152. člena ZUJF 12.

11Tožnik v tožbi navaja tudi, da obstojijo razlogi za odobritev izjemne BPP. To obliko dodelitve BPP določa prvi odstavek 22. člena ZBPP, ki določa, da se izjemna BPP lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Po vpogledu v listine priloženega spisa sodišče ugotavlja, da tožnik ni zaprosil za dodelitev izjemne BPP, niti na takšno prošnjo ni mogoče sklepati iz vsebine teh listin. Prav tako po presoji sodišča tožnik tudi v tožbi, kjer sicer pavšalno navaja določene zdravstvene težave in s tem povezano zdravljenje, ni izkazal razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam iz navedene določbe, dokazno breme pa je na njegovi strani.

12Kot nerelevantne v obravnavani zadevi pa sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove izdatke v zadnjih letih, saj ti izdatki na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo.

13Sodišče je iz navedenih razlogov tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Odločitev je sprejelo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 25. člena ZUS-1).