VSRS sklep II DoR 269/2014

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi 3.000,00 EUR, zavrnilo zahtevek po nasproti tožbi B. M. (v nadaljevanju toženca) za ugotovitev, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 88.S (*88) k. o. ... v korist vsakokratnega latnika te nepremičnine obstoji služnostna pravica brezplačnega parkiranja z osebnimi in kombiniranimi vozili, traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 77/5 k. o. ..., ter ugodilo tožbenemu zahtevku C. M. (v nadaljevanju tožnika), da je toženec dolžan prenehati parkirati motorna vozila na zemljišču parc. št. 77/5 k. o. ... in z njega odstraniti kovinski pesjak ter mu v bodoče prepovedalo vsakršno nadaljnje vznemirjanje lastninske pravice s parkiranjem vozil, postavljanjem premičnih stvari ali na drug podoben način. Odločitev je oprlo na naslednje dejanske ugotovitve: spravilo sena v tožnikovo gospodarsko poslopje je zaradi parkiranih vozil oteženo in ovirano; ker je dvorišče ozko, oviro pri njegovi rabi predstavlja tudi pesjak širok do 2,3 m; na zemljišču parc. št. 77/5 k. o. ... je v korist vsakokratnih lastnikov parc. 78, 77/10 in *88 iste k. o. ustanovljena služnost hoje in vožnje z motornimi vozili; leta 1988 ni bila sklenjena ustna darilna pogodba za prac. št. *88 k. o. S. med tožencem in materjo pravdnih strank; tožnik je postal lastnik parc. št. 77/5 na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem užitku z dne 27. 10. 2010, toženec pa lastnik parc. *88 na podlagi darilne pogodbe, sklenjene 27. 12. 2006; pred tem je bila lastnica teh parcel mati pravdnih strank; do aprila 2012, ko je tožnik pisno zahteval odstranitev parkiranih vozil in pesjaka, se doba, potrebna za priposestvovanje služnosti, še ni iztekla.

2Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo. Ocenilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih kršitev pravil postopka in da je ob pravilnem in popolnem dejanskem stanju pravilno uporabilo pravo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja več pravnih vprašanj. Sklicuje na prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 573/92, II Ips 590/92 in II Ips 491/96), ki se nanaša na veljavnost realizirane ustne darilne pogodbe. Vztraja pri trditvah, da je bila darilna pogodba sklenjena že l. 1988, da ima od takrat posest na gospodujoči nepremičnini. Meni, da za priposestvovanje ni odločilno, kdo je lastnik oziroma kdo s soglasjem lastnika izvršuje posest, temveč le način, obseg in namen dejanske uporabe služečega zemljišča, čas trajanja in odnos lastnika služeče nepremičnine ob izvrševanju služnosti. Trdi, da je sodišče pri dokazni oceni izpustilo celoten kompleks listinskih dokazov in dejstev in se zadovoljilo le z fragmentarnimi okoliščinami izpovedi prič in strank, ter da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene ugovore. Dopustitev revizije predlagajo glede naslednjih pravnih vprašanj: (1) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja in odločitev nižjih sodišč, da tožnik (pravilno toženec) zatrjevane stvarne služnosti v takšnem obsegu, kot jo vtožuje, ni priposestvoval in ali toženec svojo pravico parkiranja uveljavlja toliko časa na tak način, da je pravico priposestvoval: (a) Ali je v okoliščinah konkretnega primera bila v služnostno pravico hoje in vožnje zajeta oz. vključena tudi pravica do parkiranja in namestitve pesjaka na delu služeče nepremičnine, glede na to, da se je izvrševala kot celota na takšen način, v takšnem obsegu in za takšen namen dejanske uporabe služečega zemljišča ter s soglasjem lastnika služeče nepremičnine že v času pred, ob in še določen čas po sklenitvi darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti hoje in vožnje ter glede na to, da parkiranje nujno vključuje tudi vožnjo do mesta parkiranja. (b) Ali je pravilna presoja nižjih sodišč, da je v okoliščinah konkretnega primera darilo nastalo šele z zapisom formalne darilne pogodbe oziroma da je pravna prednica toženca šele s formalno darilno pogodbo razpolagala s spornimi nepremičninam ali pa je to storila že z ustno daritvijo leta 1988. (c) Ali je pri sklenitvi darilne pogodbe za presojo, kdaj je bilo darilo dano, relevanten trenutek sklenitve pogodbe ali trenutek premika premoženja. (č) Ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da je v konkretnem primeru priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini. (2) Presoja bistvene kršitve določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti in očitka protispisnosti zaključkov sodišča druge stopnje o dokazovanju ustnega dogovora o daritvi gospodujoče nepremičnine tožencu.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).