VSL Sklep V Cpg 996/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 91,80 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 14. 7. 2017 zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da je bila tožba toženi stranki vročena v soboto dne 15. 4. 2017 tako, da je pošiljko prevzel T. B., varnostnik in vratar, ki je skrbel za varovanje poslovnih prostorov H. in tožene stranke. Presodilo je, da je bila tožba toženi stranki vročena pravilno in da vzrok za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo ni upravičen.

2Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in samo odloči o zadevi tako, da izda sklep s katerim dovoli vrnitev v prejšnje stanje oziroma odloči, da se odgovor na tožbo z dne 18. 5. 2017 šteje kot pravočasen, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3V pritožbi ponavlja, da je bila vročitev tožbe toženi stranki dne 15. 4. 2017 nezakonita in se skladno z ZPO¹ šteje, da je bila vročitev opravljena šele dne 18. 4. 2017. Potrdilo o vročitvi dokazuje, da je bilo dne 15. 4. 2017 pisanje izročeno T. B., ni pa dokaz, da je bila vročitev zakonita. T. B. ni bil pooblaščen sprejemati pošto za toženo stranko. Nadomestna vročitev po 178. členu ZPO se zato ne more šteti kot pravilno opravljena. Skladno s 189. členom ZPO se šteje v primeru, če ni mogoče izkazati, da je bila vročitev opravljena pravilno oziroma, če je bila vročitev opravljena v nasprotju z določili glede vročitve, da je bila vročitev opravljena takrat, ko je pošiljko prejela oseba, kateri je bilo treba pošiljko vročiti. V konkretnem primeru je pristojna oseba pri toženi stranki pošiljko prejela 18. 4. 2017.

4T. B. na pošiljki, ki jo je sprejel, ni označil prejema pisanja, niti ni na kakršenkoli drug način obvestil osebe pooblaščene za sprejem pošte, da je bila pošiljka prejeta že v soboto 15. 4. 2017. Zato je bila odgovorna oseba za sprejem pošte pri toženi stranki prepričana, da je predmetno pisanje tožena stranka prejela šele v torek 18. 4. 2017 in ta datum na pošiljki označila kot datum prejema ter pisanje poslala pristojni osebi. Tožena stranka je bila posledično prepričana, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložila 18. 5. 2017 vložila pravočasno. Zaradi visokega standarda skrbnosti oseb v oddelku za pošto je oseba, ki je dejansko odprla zadevno pošiljko, ker niti na kuverti ni bilo označeno, da je bilo dejansko dostavljena na zadevni naslov že prej, upravičeno verjela, da je pošiljka prispela na zadevni naslov istega dne, to je 18. 4. 2017. Na to so kazale tudi druge okoliščine in sicer, da pošiljka ni mogla na zadevni naslov prispeti prej zaradi velikonočnih praznikov, da tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo pošiljko sprejela oseba, ki naj ne bi sprejemala sodnih pošiljk. Prav tako tožena stranka ni mogla pričakovati, da varnostnik ne bo označil točnega datuma prejema na kuverti, niti ne bo na kakršenkoli drug način obvestil o datumu prejema pošiljke osebo upravičeno za sprejem pošte. Tožena stranka ne bi mogla storiti ničesar več ali drugega, da bi preprečila takšen izreden dogodek. Zamuda je posledica ravnanja oseb izven neposredne kontrole tožene stranke in dogodkov, ki jih je mogoče opredeliti edino kot slučaj, ki se je pripetil toženi stranki.

5Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep potrdi in neutemeljeno pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

7Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki ga stranka ne more več opraviti. Zamuda mora izhajati iz sfere tožene stranke.

8Nezakonita vročitev tožbe ne more biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za zmotno ravnanje sodišča na podlagi zmotne presoje v zvezi z dejstvom vročitve tožbe. V primeru, da bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka štelo, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena 15. 4. 2018 in bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, bo tožena stranka nepravilno vročitev kot pritožbeni razlog lahko uveljavljala s pritožbo zoper zamudno sodbo.

9Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena dne 15. 4. 2018. Presojalo je ali je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in se odgovor na tožbo, vložen dne 18. 5. 2017, šteje kot pravočasen. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju glede na povedano v točki 9 obrazložitve tega sklepa presojalo le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem opravičljivih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje ob predpostavki, da je tožena stranka odgovor na tožbo vložila prepozno.

10Tudi po presoji pritožbenega sodišča pri spletu okoliščin, ki jih je zatrjevala tožena stranka ne gre za opravičljive razloge, ki bi utemeljevali ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi sklicuje na dobro organiziranost svoje poštne službe, skrbnost zaposlenih in praznike. Stališče, da te okoliščine zadoščajo za opravičljivo prepričanje osebe pooblaščene za sprejemanje pošte, da je pošiljka prispela na zadevni naslov prvi delovni dan po praznikih in ne v soboto pred tem, je zmotno. Glede na zatrjevano strokovnost in dobro organiziranost oseb, ki sprejemajo sodne pošiljke, je nerazumljivo, kako je bila pooblaščena oseba za sprejemanje pošte lahko prepričana, da je sodno pisanje iz tujine, ki se vroča tako, da je treba podpisati potrdilo o vročitvi, prispelo k toženi stranki dne 18. 4. 2017, pri čemer pa ni sama podpisala potrdila o vročitvi. Ravno zaradi te okoliščine, bi oseba, ki je bila pristojna za sprejemanje pisanj, ki se vročajo s podpisom vročilnice, morala preveriti kdo je pisanje prevzel in kdaj je bilo pisanje prevzeto. Namesto tega, pa je le označila, da je pisanje tožena stranka prejela 18. 4. 2017, ne da bi se o resničnosti tega dejstva prepričala. Tožena stranka ni zatrjevala nobenih okoliščin, ki bi opravičevale tovrstno neskrbno ravnanje in v zvezi s tem ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. Navedla ni niti imena osebe, ki je bila v spornem obdobju pri toženi stranki pooblaščena za sprejemanje poštnih pošiljk. Povsem nepomembno je, kdaj je pisanje dobila gospa N. K., ki je zaposlena v pristojnem oddelku za reševanje tožbe in dejstvo, da ni dvomila v točnost odtisnjenega datuma prejema. Tudi če tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo zadevno pošiljko sprejel varnostnik, ki ne bo označil točnega datuma prejema na kuverti niti ne bo na kakršnikoli drugi način obvestil o datumu prejema pošiljke upravičene osebe za sprejem pošte, je bila dolžna pooblaščena oseba za sprejem pošte preveriti kdaj je pošiljka prispela in kako se je znašla pri toženi stranki. Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti za ustrezno ravnanje s sodnimi pošiljkami, ki prihajajo na njen naslov. Tožena stranka je zatrjevala, da varnostnik ni bil pooblaščen za sprejemanje pošiljk. Tega dejstva dokazno ni z ničemer podprla in tudi ni izkazala, da je varnostnik vedel, da pošiljke ne bi smel sprejeti. Čeprav varnostnik ni bil zaposlen pri toženi stranki, je zanjo opravljal delo vratarja in varnostnika. Tožena stranka je bila dolžna varnostnika poučiti, kako naj ravna pri morebitnih vročitvah poštnih pošiljk. Da bi to storila in da bi varnostnik ravnal v nasprotju z navodili pa ni izkazala. Nastale zamude ni pripisati slučaju, ki se je pripetil toženi stranki, ampak premajhni skrbnosti tožene stranke.

11Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, je glede na navedeno pravilna.

12Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, saj s pritožbo ni uspela. Stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 200 točk po 2. točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife v zvezi s 3. členom Tarife o pravnih storitvah P. d. o. o. Ljubljana (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

¹ Zivilprocessordnung, nemški procesni zakon, veljaven od 12. 9. 1950 dalje.