VSL Sklep IV Cp 337/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 10. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje veljavnost sklepa o začasni odredbi z dne 19. 3. 2019 (ki je bila podaljšana s sklepom z dne 13. 6. 2019) podaljšalo do 30. 12. 2019 (oziroma do drugačne odločitve sodišče) ter izdano začasno odredbo ponovno podaljšalo do 30. 3. 2020 (oziroma do drugačne odločitve sodišča).

2Proti navedeni odločitvi se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje tožeča stranka. Pričakuje, da ji bo višje sodišče znalo odgovoriti na vprašanje, s čim si je zaslužila oznako lažnivke, saj jo sodišče očitno smatra kot osebo, ki si zadeve izmišljuje, laže in deluje v škodo svojih otrok. Posledice takšnega ravnanja sodišča se bodo poznala na otrocih vse življenje, pri tem pa otroci ne bodo niti vedeli, če jim mati tega ne bo povedala, kdo je oseba, ki jih je prisilila v stike z očetom, ki ga odklanjajo. Tožnica bo otrokom povedala, ko bodo odrasli, da se je borila za njihove pravice s pravnimi sredstvi, vendar na sodišču očitno zmagujejo drugi njej neznani argumenti. Mogoče le trenutna moda, ki propagira stike očeta z otroci, kljub jasnemu zavračanju teh stikov. Tožnica je pedagoški delavec, zato je vsaj toliko kot neke strokovne delavke na centru za socialno delo sposobna prepoznati potrebe otrok. Oporeka, da bi stiki potekali tako, kot to izhaja iz poročil centra za socialno delo v zvezi z izvrševanjem stikov pod nadzorom ter opisuje svoje videnje poteka stikov. Meni, da bodo izvedeni stiki pod nadzorom v spominu otrok ostali kot obdobje, ki ni bilo prijetno, lahko bodo povezani z občutkom prisiljenja, neupoštevanja, slabe vesti, krivde, skratka, vsak od teh občutkov bo vplival na osebnost deklic v negativnem smislu. Vsekakor stiki vodijo k podrejanju očetu, kar pomeni, da se bosta hčeri v starejši dobi podrejali moškim in ne bosta izoblikovali lastne osebnosti.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Med pravdnima strankama je bila 3. 9. 2018 sklenjena začasna sodna poravnava, s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da se mladoletni hčeri začasno zaupata v varstvo in vzgojo tožnici, ter da stiki toženca s hčerama v obdobju šestih mesecev potekajo enkrat tedensko v prostorih CSD. Po preteku navedenega obdobja je prvo sodišče 19. 3. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike med mladoletnima hčerama pravdnih strank in njunim očetom pod nadzorom CSD. Začasna odredba je bila izdana za obdobje treh mesecev, torej do 19. 6. 2019. Sodišče je tekom postopka veljavnost začasne odredbe večkrat podaljšalo, nazadnje z izpodbijanim sklepom do dne 30. 3. 2020.

6Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

7V konkretnem primeru je takšna ogroženost izkazana. Če deklici med sodnim postopkom ne bi imeli stikov z očetom, bi jima s tem nedvomno nastala težko popravljiva škoda. Stiki pod nadzorom CSD se kontinuirano izvajajo. Iz mnenja CSD, kot strokovnega pomočnika sodišča, izhaja, da v obdobju enoletnega poteka stikov, ni bilo zaznati, da bi oče s svojim vedenjem hčeri kakorkoli ogrožal. Celo nasprotno. Potek stikov pod nadzorom je pokazal, da je potreben naslednji korak, torej da se očetu, pri katerem otroka ne živita, postopoma omogočijo enakovredni stiki, kot jih ima starš, pri katerem otroka živita. Ni torej dvoma, da so pogoji izdaje začasne odredbe izpolnjeni.

8Po izdaji izpodbijanega sklepa je bilo izdelano izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je starejša hči močno vpeta v konfliktni odnos med staršema, ter indoktrinirana s strani matere (kar se je nakazovalo že tekom postopka), zato naj sodišče prve stopnje s čim hitrejšo izvedbo dokaznega postopka in hitro odločitvijo o tožbenem zahtevku poskrbi za zavarovanje koristi hčera. ¸

9Ker niti pritožbeni niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

¹ V nadaljevanju ZPP.