VSL Sklep V Cpg 333/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 235/2017 z dne 6. 10. 2017 ugodi in se v celoti zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„Toženi stranki se za čas do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka zaradi prepovedi protipravnih ravnanj in plačila terjatve v višini 78.807,00 EUR s pripadki, prepoveduje vsakršno neupravičeno izkoriščanje zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke, zlasti pa na naslednje kupce tožeče stranke (konkretno so navedeni v točki 1 predloga za izdajo začasne odredbe) z neupravičenim izkoriščanjem zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke naslavljati prodajne ponudbe oziroma z njimi vzpostavljati ali biti v kakršnihkoli poslovnih stikih z namenom prodaje oziroma poslovnega sodelovanja v zvezi z izdelki (konkretno so navedeni v točki 1. predloga za izdajo začasne odredbe) ali za katerikoli zamenljiv izdelek oziroma izdelek, ki glede na svoje tehnične lastnosti in namen uporabe predstavlja naštetim izdelkom konkurenčen izdelek“.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke izdalo sklep o zavarovanju z začasno odredbo I Pg 235/2017 z dne 6. oktobra 2017, s katero se toženi stranki za čas do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepoveduje vsakršno neupravičeno izkoriščanje zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke zlasti pa na kupce tožeče stranke (navedene v točki I izreka sklepa) z neupravičenim izkoriščanjem zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke naslavljati prodajne ponudbe oziroma z njimi vzpostavljati ali biti v kakršnihkoli poslovnih stikih z namenom prodaje ali poslovnega sodelovanja v zvezi s konkretnimi izdelki (navedene v točki I izreka sklepa) ali za katerekoli zamenljiv izdelek oziroma izdelek, ki glede na svoje tehnične lastnosti in namen uporabe predstavlja naštetim izdelkom konkurenčen izdelek. Za primer kršitve prepovedi je sodišče prve stopnje določilo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR za vsako nadaljnjo kršitev denarno kazen v istem znesku ter imenovalo izvršitelja.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o navedeni izdani začasni odredbi.

3Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala, da tožena stranka v okviru svoje dejavnosti izvršuje protipravna dejanja nelojalne konkurence s tem, da pri nabavljanju, ponujanju in prodajanju blaga neupravičeno izkorišča poslovne tajnosti tožeče stranke, s katerimi se je v času dela pri tožniku seznanil edini družbenik tožene stranke B. D. ter izvaja dejanja usmerjena v prekinitev poslovnih razmerij med tožečo stranko in njenimi kupci. Poslovno skrivnost tožeče stranke naj bi predstavljali podatki o kupcih, dobaviteljih in pogojih nabave ter prodaje, s katerimi je bil zakoniti zastopnik tožene stranke seznanjen, ko je bil zaposlen pri tožeči stranki na delovnem mestu komercialista. Ti podatki naj bi bili že po svoji naravi predmet poslovnih skrivnosti po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), saj predstavljajo konkurenčno prednost posameznega podjetja. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da naj bi tožena stranka ponujala in prodajala enake izdelke kot tožeča stranka po bistveni nižji ceni, da naj bi od dobavitelja tožeče stranke zahtevala dobavo blaga pod enakimi pogoji kot veljajo za tožečo stranko ter da je morala tožeča stranka cene znižati, da je kupce lahko obdržala. Po oceni sodišča prve stopnje to verjetno izkazuje, da tožena stranka pri naslavljanju ponudb na kupce izkorišča poznavanje mreže kupcev in aktualnih letnih ponudb tožeče stranke in kupcem ponuja nižjo ceno od tožeče stranke z namenom pridobitve kupcev in prekinitve poslovnega razmerja s tožečo stranko.

4Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 239 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi tožene stranke ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da v celoti ugodi ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi, podredno pa, da ta sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom ter tožeči stranki naloži povrnitev vseh nadaljnjih stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala naj pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba je utemeljena.

7Pravilne so pritožbene navedbe, da je izrek prepovedi, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje, nedoločen ter posledično neizvršljiv. Izrečena prepoved zajema vsakršno neupravičeno izkoriščanje zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke, zlasti pa z neupravičenim izkoriščanjem zaupnih poslovnih tajnosti tožeče stranke naslavljati prodajne ponudbe na v predlogu navedene kupce, z njimi vzpostavljati ali biti v kakršnihkoli poslovnih stikih z namenom prodaje oziroma poslovnega sodelovanja v zvezi z izdelki, navedenimi v predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma zamenljivimi izdelki, ki glede na svoje tehnične lastnosti in namen uporabe predstavljajo naštetim izdelkom konkurenčne izdelke.

8Iz trditev v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe sicer izhaja, da naj bi tožena stranka neupravičeno izkoriščala podatke tožeče stranke o kupcih in dobaviteljih, prodajni mreži, cenah, pogojih prodaje. Drži, da so tovrstni podatki po svoji naravi lahko predmet poslovne tajnosti in lahko imajo določeno gospodarsko vrednost. O tem pa ni mogoče sklepati zgolj na podlagi narave podatkov na splošno, ampak le na podlagi konkretizacije tovrstnih podatkov in ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na pogodbo o nerazkritju informacij in izdelkov tožeče stranke (priloga A5). Ta v 1. členu določa da so zaupne „vse poslovne informacije upravičenca (kupci in dobavitelji), ki imajo oziroma bi lahko imele kakršnikoli tržno oziroma gospodarsko vrednost“. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je v 4. členu določena časovna veljavnost pogodbe za čas delovnega razmerja in še dva dni po prekinitvi, zato sklicevanje na navedeno pogodbo v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Vsa očitana kršitvena dejanja so bila storjena kasneje.

9V okviru nelojalne konkurence so prepovedana samo tista ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje navedene v drugem odstavku 63.a člena ZPOmK-1. Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim podjetjem. Kot dejanje nelojalne konkurence se po 8. alineji tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1 šteje tudi protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti drugega podjetja. Prizadeti udeleženec v prometu blaga ali storitev na trgu lahko s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence.

10Tožbeni zahtevek na prepoved nelojalne konkurence mora biti konkretiziran, zgolj prepoved abstraktnega dejanja ni dopustna.¹ Iz abstraktnega opisa podatkov, ki je naveden v izreku izpodbijanega sklepa, ni razvidno konkretno ravnanje, s katerim naj bi tožena stranka kršila konkurenco in ki naj bi ji bilo v bodoče prepovedano. Toženi stranki ni mogoče kar na splošno prepovedati poslovnega sodelovanja in prodaje izdelkov navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V obravnavanem primeru zato ni jasno, v čem se kaže kršitev konkurence, ki narekuje prepoved toženi stranki in katera so tista ravnanja, ki jih mora tožeča stranka opustiti oziroma, ki se jih mora v prihodnosti vzdržati. Po materialnem pravu ne more biti utemeljena vsakršna prepoved vzpostavljanja poslovnih stikov z navedenimi subjekti ter vsakršna prodaja v predlogu navedenih izdelkov oziroma konkurenčnih izdelkov. Prav ima tožena stranka, da bi taka prepoved predstavljala nedovoljeno omejevanje konkurence.

11Ker v predlogu za izdajo začasne odredbe ni navedeno, kateri podatki predstavljajo zaupno poslovno tajnost tožeče stranke, torej ni jasno, katerih konkretnih podatkov naj bi tožena stranka ne smela uporabljati v bodoče pri poslovnem sodelovanju s subjekti in z izdelki, ki so našteti v predlogu za izdajo začasne odredbe. Zgolj prepis abstraktne zakonske dikcije „neupravičeno izkoriščanje zaupnih poslovnih tajnosti“, brez konkretizacije vsebine zaupnih poslovnih tajnosti, ki naj bi jih tožena stranka že kršila in naj bi jih v bodoče več ne kršila, za izrek prepovedi dejanj nelojalne konkurence ne zadošča, saj ni določeno, na kaj konkretno meri izrečena prepoved.

12V teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je v postopku zavarovanja, v katerem velja načelo hitrosti postopka, na stranki, ki zahteva zavarovanje svoje terjatve breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga. Če je predlog za izdajo začasne odredbe pomanjkljiv, ga sodišče zavrne brez pozivanja stranke k dopolnitvi navedb in predlogov².

13Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Odločitev o stroških stroških se pridrži za končno odločbo v zadevi (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Sodba VSRS III Ips 95/2003 z dne 28. 1. 2004 in Sodba VSRS III Ips 3/2017 z dne 13. 6. 2018.
² Tako npr. Sklep VSL II Cp 1842/2016 z dne 3. 8. 2016 in mag. Miha Šipec in ostali, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih,... GV Založba, Ljubljana 2001, str. 224-225.