UPRS sodba I U 1664/2016

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je vodja četrtega oddelka Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanju tudi zavod) odločil, da tožniku prenehajo pravice iz dela z dnem 20. 7. 2016 (točka 1 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, posebni stroški postopka niso nastali (točki 2 in 3 izreka). V obrazložitvi se zavod sklicuje na 57.a člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) in peti odstavek 37. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (v nadaljevanju Pravilnik), ki ju citira.

2Tožnik bil 12. 7. 2016 na podlagi ustne odločbe nameščen v bivalni prostor s strožjim režimom prestajanja kazni po 206. členu ZIKS-1, ker je bilo ugotovljeno, da je nevaren, ker ogroža druge obsojence, s tem da je bil 10. 7. 2016 v sobi 7, kjer ne biva, udeležen v fizičnem konfliktu s soobsojencem, zato je v interesu ohranitve reda in discipline v zavodu ter iz razlogov varnosti, da ima tožnik omejeno gibanje, kar pomeni, da mu odhod na delo ni več omogočen. Tožnik je 11. 7. 2016 pravosodnemu policistu četrtega oddelka obsojencev tudi sam izjavil, da ne želi več delati in ni odšel na delo. Dne 12. in 13. 7. 2016 pa je v razgovorih s pravosodnim policistom in pedagogom navajal, da bo s soobsojencem A.A., ko bo prišel z njim v stik, resnično fizično obračunal.

3Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Prvostopenjski organ odločitev opira na razloge varnosti oziroma interes ohranitve reda in discipline v zavodu. Toženka navaja uradni zaznamek pravosodnega policista B.B. z dne 12. 7. 2016, v katerega verodostojnost ne dvomi in razgovor s pedagogom C.C. z dne 13. 7. 2016 po premestitvi v posebej varovan oddelek in ob seznanitvi s spremembo osebnega načrta, s katerim je bilo med drugim določeno, da tožniku redno delo ni omogočeno. Tožnik je izjavil, da se bo resno lotil A.A., kar dodatno kaže na njegovo nevarnost za druge. Navedeno zadostuje za izrek ukrepa prenehanja pravic iz dela, saj nedvomno kaže na to, da je za soobsojence nevaren, zaradi česar bi bil lahko ogrožen red in mir v zavodu (na delovnem mestu). Na podlagi navedenega pritožbeni organ ocenjuje, da je bilo potrebno zaradi utemeljenega razloga varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu tožniku izdati izpodbijano odločbo o prenehanju pravic iz dela.

4Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka in kršitev predpisov, zaradi katerih je izpodbijan akt ničen (1., 2., 3. in 4. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter kršitev 22. člena in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Tožnik očita kršitev načela kontradiktornosti. Tožniku je z izpodbijano odločbo neupravičeno odvzeta pravica iz dela, čeprav ni kršil nobenega predpisa. Kršeno je načelo pravne države (2. člen Ustave RS). Navaja odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-296/02 z dne 20. 5. 2004. Tožnikovo ravnanje ni moč subsumirati po tretjem odstavku 206. člena ZIKS-1, saj ne gre za nevarno osebo, ki bi ogrožala druge. Zavod je sprejel izpodbijano odločbo v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v povezavi s tretjim odstavkom 8. člena ZIKS-1, zgolj na podlagi uradnega zaznamka pravosodnega policista B.B. in na podlagi uradnega zaznamka neimenovanega vodje četrtega oddelka. Tožnik se ni strinjal z ugotovljenim dejanskim stanjem ter v pritožbi zanikal očitke. Zavod bi moral ugotoviti dejstva v posebnem ugotovitvenem postopku, skladno z načelom kontradiktornosti (22. člen Ustave RS), ki ga ni mogoče uveljavljati brez glavne obravnave. Temeljna načela in splošne določbe Ustave RS omogočajo organu, da pravilno razlaga procesne inštitute ZUP in ZIKS-1. Davčni organ (verjetno upravni organ - op. sodišča) ne more ugotoviti materialne resnice na enostransko ugotovljenih dejstvih brez sodelovanja stranke in brez razpisa glavne obravnave. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo, v povezavi z odločbo pritožbenega organa, odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. V uvodu tožbe pa tudi predlaga, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije. Tožnik predlaga, da sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

5V odgovoru na tožbo toženka prereka vse navedbe tožnika in se sklicuje na podane ugotovitve, ki izhajajo iz obrazložitve njene odločitve.

6Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbenih razlogih in očitanih kršitvah Ustave RS in EKČP ter se sklicuje na članek iz revije Pravnik prof. dr. Marjana Pavčnika z naslovom Odgovorno pravo.

7V odgovoru na pripravljalno vlogo tožnika toženka vztraja pri navedbah ter prereka navedbe tožnika. V primeru prenehanja pravic iz dela uradna oseba v skladu s tretjim odstavkom 8. člena ZIKS-1 odloča v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke. Navaja 44. člena ZUP. Vsa relevantna dejstva in okoliščine je prvostopenjski organ v konkretnem primeru nesporno ugotovil na podlagi listinske dokumentacije. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi odločitev v pravnem in dejanskem pogledu utemelji zavod in tudi z razlogi, s katerimi pritožbene ugovore zavrne toženka. Tožbene navedbe, ugovori in dokazni predlogi so po vsebini enaki pritožbenim. Sodišče se zato sklicuje na razloge iz obrazložitev obeh odločb in jih v celoti ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

10Po členu 75.a ZIKS-1(1) direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če neupravičeno odkloni delo, pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Po 8. členu ZIKS-1 se odločbe izdane, med drugim na podlagi 57.a člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek). Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 8. člena ZIKS-1).

11Prvostopenjski organ in toženka se v obrazložitvi odločitve sklicujeta na ugotovitve, iz katerih izhaja, da je izpodbijana odločitev izdana iz razlogov varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Sodišče se z dokazno oceno listin, ki se nanje sklicujeta oba upravna organa, strinja. Iz uradnega zaznamka pravosodnega policista B.B. z dne 12. 7. 2016, kakor tudi dokumentacije, ki je sestavljena v zvezi z razgovorom tožnika s pedagogom C.C. 13. 7. 2016, kar vse se nahaja tudi v upravnih spisih, izhaja, da je bil tožnik 10. 7. 2016 v sobi, kjer ne biva, udeležen v fizičnem konfliktu s soobsojencem in da je bil 12. 7. 2016 na podlagi ustne odločbe nameščen v posebej varovani 1. oddelek. Tožnik je bil po premestitvi seznanjen s spremembo osebnega načrta, iz katerega je razvidno, da mu redno delo ni omogočeno. Iz navedenih listin izhaja, da je tožnik izrekel grožnjo glede obsojenca A.A., da se ga bo resno lotil, in da izrečena grožnja kaže na to, da je nevaren soobsojencu in da bi lahko bila ogrožena red in mir v zavodu (na delovnem mestu). Ob takem stanju stvari je tudi po presoji sodišča zadostno izkazana potreba po ohranitvi reda in discipline v zavodu, kar je med drugim tudi podlaga za prenehanje pravice iz dela obsojencu (3. alineja prvega odstavka 57.a člena ZIKS-1). Navedene ugotovitve so skladne s podatki upravnega spisa oz. ugotovitvami, ki izhajajo tako iz uradnega zaznamka pravosodnega policista z dne 12. 7. 2016, kot tudi iz razgovora tožnika s pedagogom z dne 13. 7. 2106, ki se nanje prvostopenjski organ in toženka sklicujeta. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi izpolnjen zakonski pogoj iz 3. alineje prvega odstavka člena 57.a ZIKS-1, po katerem direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu.

12Ker ima po povedanem prvostopenjski organ na podlagi izrecne zakonske določbe tretjega odstavka 8. člena ZIKS-1 pooblastilo za odločanje o zadevi 57.a člena ZIKS-1 v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja strank, so tudi neutemeljeni ugovori tožnika, da gre za kršitve načela kontradiktornosti. Pravila postopka po presoji sodišča po povedanem niso bila kršena. Ne gre za kršitev načela zaslišanja strank, kot zmotno meni tožnik, saj je v obravnavanem primeru za odločanje v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank dana podlaga v tretjem odstavku 8. člena ZIKS-1, ki ga slednji izrecno izključuje tudi v zadevah, kot je obravnavana, kjer je treba izdati odločbo po določbah ZUP, torej po višjem procesnem standardu. Dejansko stanje je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovljeno in ima podlago v listinah upravnega spisa. Tožnikovi razlogi, ki se nanašajo na kršitev pravice do izjave in pravice do posebnega ugotovitvenega postopka, pa v obravnavanem primeru po povedanem niso utemeljeni. V zadevi gre za izgubo pravic iz dela po tretji alineji 57.a člena ZIKS-1 in ne za vprašanje ali je tožnikovo ravnanje moč subsumirati po tretjem odstavku 206. člena ZIKS-1, zato se sodišče do tovrstnih ugovorov tožnika ne opredeljuje.

13Tožnik med drugim meni, da je izpodbijana odločba nična. Sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da tožnik ni navedel zakonskega razloga ničnosti. Prav tako tožnik tudi ne navaja konkretnih navedb v zvezi s kršitvijo 6. člena EKČP, zato sodišče te ugovore kot pavšalne zavrača.

14S tem je sodišče odgovorilo na vse relevantne tožbene ugovore. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma, niti očitanih kršitev Ustave RS, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Na podlagi navedenega tudi ni podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

15Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj tožnik ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo oziroma bi bili pomembni za odločitev.

16Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-----------------

opomba (1) : Razlogi za prenehanje pravic iz dela so bili do uveljavitve Novele ZIKS-F urejeni v petem odstavku 37. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 102/00 do 51/13). Z Novelo ZIKS-1F se je vsebina prenesla v nov 75.a člen zakona (Poročevalec DZ EPA 533-VII z dne 22. 5. 2015).