VSK sodba Cpg 293/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 27729/2014 z dne 6.3.2014 v veljavi v prvem odstavku izreka, to je za plačilo zneska 6.098,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2014.

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je naslovno sodišče zmotno presodilo listinske dokaze. Prav tako sodišče ni imelo nobene podlage glede dogovora med strankama, saj tožeča stranka sploh ni zatrjevala takšnega dogovora. To pomeni, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek. Nobenega dvoma ni bilo, da sta se pravdni stranki dogovorili za dostavo spornega blaga s klavzulo „franko gradbišče“. Tožena stranka je izpolnila svojo obveznost, saj je izdelala sporno blago. Blaga pa ni dostavila na dogovorjeno lokacijo, ampak je blago ostalo tožeči stranki na razpolago v delavnici tožene stranke. To izhaja iz izpovedbe B.Š.. Tudi priča K. je jasno povedala, da je tožeča stranka nato poskušala najti kupca za blago. Nikakor pa ne izhaja iz teh dokazov, da bi se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka nadalje prevzela še zavezo, da bo blago prodala oz. prodajala dalje. Razlog za nedostavo blaga je bil na strani tožeče stranke, to pa pomeni, da je prišla v upniško zamudo.

3Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določbe pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavan pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5Upnik preide v zamude le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej (1). Očitek protispisnosti na tem mestu nikakor ne drži. Tožeča stranka je tudi obstoj takšnega (ustnega) dogovora med strankama pravočasno zatrjevala v okviru navedb o pravno pomembnih dejstvih, ki jih je podala na prvem naroku za glavno obravnavo v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pa pomeni, da nikakor ne drži pritožbeni očitek, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji obstoja takšnega dogovora sploh ni zatrjevala.

6Glede na tako ugotovljena pravno pomembna dejstva, je sodišče prve stopnje naredilo pravilen materialnopravni zaključek, da tožeča stranka ni prišla v upniško zamudo v skladu z določbo prvega odstavka 300. člena OZ (2). Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba niti ne izpodbija), da je manjkajoče koše tožeča stranka v celoti plačala, kljub temu pa jih januarja 2014 na lokaciji delavnice tožene stranke ni mogla prevzeti, ker jih tam ni več bilo. Ker je tožeča stranka glede manjkajočih košev svojo pogodbeno obveznost v celoti izpolnila, tožena stranka pa ne (manjkajočih košev ji ni izročila) (3), je tožbeni zahtevek na vrnitev preplačila v celoti utemeljen. V tem delu je namreč tožeča stranka upravičeno odstopila od pogodbe po 106. členu OZ (dopis z dne 20.1.2014 - priloga A3), zato ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 111. člena OZ).

7Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

--------------------------------------------------------

op. št. 1: Dokazno oceno o tem dejstvu je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo na podlagi elektronske korespondence med strankama - priloge A8, A9, A11 in A13 in na podlagi skladnih izpovedb tožnika, prokuristke toženke in priče K. G..

op. št. 2: V tej zvezi je treba omeniti, da v konkretnem primeru sploh ne gre za to - na kar neutemeljeno opozarja pritožba - ali je tožena stranka z omenjenim dogovorom prevzela nase tudi zavezo, da bo koše prodajala naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da bi košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.

op. št. 3: Iz priloženih navedb izhaja, da je bila po pogodbi dogovorjena dostava „franko gradbišče“.