VSK sklep CDn 249/2016

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Krškem zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2554/2014 z dne 21.2.2015 dovoljen izbris zemljiškega dolga, izbris lastninske pravice na nasprotnega udeleženca in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist občine.

2Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje in navaja, da je pridobil judikat VSK Cdn 573/2013 in ugotavlja, da se citirana odločba ne nanaša na primerljiv postopek. Tam gre namreč za specifičen primer, nanaša se na popravo odločitve prvostopnega sodišča, predlagatelj - skrbnik denacionalizacijskemu upravičencu je predlagal vpis v korist denacionalizacijskega upravičenca. V predmetni zadevi pa vpis predlaga ena od dedinj denacionalizacijskega upravičenca v korist tretjega. Opozarja še, da mu odgovor na ugovor ni bil vročen, zato gre za neenakopravno obravnavo strank.

3V odgovoru na pritožbo predlagateljica ponavlja razloge iz odgovora na ugovor, s katerimi utemeljuje upravičenje za vložitev predloga. Vsa pravno odločilna dejstva v zadevi so nesporna. Nasprotni udeleženec več kot evidentno zlorablja svoje procesne pravice, saj je bil v pravdi po izbrisni tožbi stranka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi 128. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je upravičeni predlagatelj vsakdo, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo. Če predlagatelj zahteva vpis v korist druge osebe, mora ta pravni interes izkazati. V predmetni zadevi je podlaga vpisu izbrisna sodba, izdana v pravdi, v kateri je bila predlagateljica tožeča stranka (predlagateljica je dedinja denacionalizacijskega upravičenca, ki je dosegla ugotovitev ničnosti pogodbe med občino in nasprotnim udeležencem). Že pravdno sodišče je torej predlagateljici priznalo pravni interes, da doseže vzpostavitev prejšnjega stanja (vpis na občino). Ker je v ugovoru obstoju pravnega interesa nasprotni udeleženec nasprotoval, ga je predlagateljica dodatno izkazala in sicer bo le z vzpostavitvijo prejšnjega stanja in vpisom lastninske pravice na občino lahko realizirala upravičenja iz denacionalizacijskega postopka (in v nadaljevanju zapuščinskega postopka po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu). Z razlogi sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

6Res sodišče prve stopnje odgovora na ugovor nasprotnemu udeležencu ni vročilo, vendar je vsebino odgovora na ugovor povzelo v razloge sklepa, pritožnik pa je imel možnost na navedbe predlagateljice odgovoriti v pritožbi, česar pa ni storil. Njegova pravica do izjave zato ni bila kršena, le izkoristil je ni.

7Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).