VSK sklep II Kp 4567/2015

Pritožba zagovornika obsojene B.T. se kot neutemeljena zavrne.
Obsojena je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog obsojene B.T. za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe o kaznovalnem nalogu II K 4567/2015 z dne 3. maja 2016, ki ga je vložil njen zagovornik 14. oktobra 2016.

2Zoper sklep je pritožbo vložil njen zagovornik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona in Višjemu sodišču v Celju predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3Višje sodišče v Kopru je o pritožbi odločalo na podlagi sklepa podpredsednice Vrhovnega sodišča RS Su 174/2017 z dne 18. januarja 2017, s katerim je bila pristojnost za sojenje v 20 Kp zadevah Višjega sodišča v Celju, med katerim je tudi obravnavana, prenesena na Višje sodišče v Kopru.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno ugotovilo in predlog zagovornika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na sodbi o kaznovalnem nalogu utemeljeno zavrglo. Iz izvirnika sodbe o kaznovalnem nalogu II K 4567/2015 z dne 3. maja 2016 in k njej spete vročilnice (na listovni št. 152 spisa), izhaja, da je bila vročitev sodbe obsojenki opravljena osebno dne 9. maja 2016. Glede na navedeno se je osemdnevni rok za vložitev ugovora iztekel 17. maja 2016, sodba pa je postala pravnomočna 18. maja 2016, in ne 17. maja 2016, kot je razvidno iz potrdila o pravnomočnosti na sodbi, predloženi s strani zagovornika (priloga B4 spisa). V zvezi z navedbami zagovornika o datumu pravnomočnosti sodbe je napako zaznalo tudi sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve sklepa II K 4567/2015 z dne 2.9.2016, s katerim je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu pa zavrglo, in navedlo, da bo napako popravilo.

6Zagovornik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugovoru zoper sodbo, ki ga je sodišče prejelo 15.6.2016 ( list. št. 154-157 spisa) navedel, da „obdolžena trdi, da vročilnice ni podpisala dne 7.5.2016 in ne kateri drugi dan“, saj je glede na datum na klavzuli o pravnomočnosti sodbe (17.5.2016) sklepal, da je bila lahko vročitev opravljena le dne 7.5, saj je bila 8.5. nedelja. Glede na upravičeno napačno sklepanje o datumu vročitve, do katerega je prišlo zaradi napačne navedbe sodišča, kdaj je sodba o kaznovalnem nalogu postala pravnomočna, je razumljivo, da se zagovornikove obrambne navedbe in dokazi nanašajo na dan, ko naj bi bila vročitev opravljena. Zato je tudi razumljivo, da takrat ni predlagal konkretnih dokazov za pritožbeno trditev, da obsojenka vročilnice ni podpisala kateri drug dan, čeprav v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugovoru zoper sodbo o kaznovalne nalogu izrecno trdi tudi to.

7Ne glede na navedeno s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne more uspeti. Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zavrženju ugovora zoper sodbo o kaznovalne nalogu je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot nepotrebne zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič o odsotnosti obsojenke 7.5. in 8.5.2016, kar je razumljivo, ugotovitev o opravljeni vročitvi dne 9.5.2016 pa je oprlo na podpisano vročilnico in odgovor Pošte Slovenije, ob čemer je zahtevo po zaslišanju pismonoše zavrnilo z navedbo, da je vročilnica, ki izkazuje vročitev sodbe o kaznovalnem nalogu obdolženki dne 9.5.2016 javna listina, dopis Pošte Slovenije pa ugotovitvam o opravljeni osebni vročitvi pritrjuje. Zagovornik je zoper sklep vložil pritožbo, o njem pa je odločalo Višje sodišče v Celju in s sklepom II Kp 4567/2015 z dne 27.09.2016 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V osmi točki obrazložitve se je konkretno opredelilo tudi do zatrjevane nemožnosti dokazovanja odsotnosti dne 9.5.2016 ter ugotovilo, da ni dvoma, da je bila vročitev pritožnici opravljena 9.5.2016 osebno, kot tudi, da obramba ni bila prikrajšana za podajo razbremenilnih dokazov. Nikakršnega dvoma torej ni, da je postala sodba o kaznovalnem nalogu pravnomočna 18.5.2016. Glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu II K 4567/2015 z dne 2.9.2016 tudi samo ugotovilo, da je na sodbi, s katero razpolaga obsojenka, napačno naveden datum pravnomočnosti (17.5.2016), pa bo to napako samo popravilo, kot je zapisalo v navedenem sklepu. Res je, kot navaja zagovornik, da postane pravnomočen izrek sklepa in ne njegova obrazložitev, vendar v tem primeru ne gre za vprašanje izreka, pomoto v datumu pravnomočnosti pa lahko sodišče samo popravi. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo po vsebini o predlogu že odločeno, je zato pravilna in vanjo ni treba posegati. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.

8Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je obsojena dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se na podlagi 98. člena ZKP odmeri v znesku 30 EUR (tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah).